Vodja socialistov v Evropskem parlamentu meni, da je zaščita avtorske pravice na internetu nujna, vendar brez posegov v zasebnost in svobodo uporabnikov.

"Mislim da Acta v obliki, ki je bila predstavljena, ni dobra. Nujno je doseči ravnotežje med zaščito avtorske pravice in pravicami uporabnikov interneta. Sporazum tega ne upošteva v dovolj veliki meri," je Martin Schulz dejal za ARD.

Acta ne spreminja ničesar

Mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta) v Evropi ne spreminja ničesar in Evropejcem ne prinaša nobenih novih pravil in kazni za uporabo interneta, so danes poudarili viri pri Evropski komisiji v Bruslju. V komisiji pričakujejo, da bodo Acto ratificirale vse članice EU, kot so vse soglasno podprle njen podpis.

Na vprašanje, kaj je torej smisel Acte, če ne prinaša nič novega, so viri pojasnili, da gre pri Acti predvsem za prenos evropskih standardov na področju zaščite intelektualne lastnine v tretje države, s katerimi se je EU pogajala o sporazumu. "Gre za zaščito evropske avtomobilske, modne in glasbene industrije v globalnem svetu," so ponazorili.

Acta je v članicah unije, tudi v Sloveniji, sprožila niz protestov in kritik, med drugim na račun nepreglednega procesa oblikovanja sporazuma. Viri v komisiji so danes zatrdili, da Acta ne bo v ničemer spremenila življenja Evropejcev in njihove uporabe interneta; tudi za nezakonit prenos spletnih vsebin ne predvideva kazni.

"Informirana odločitev v interesu vseh"

Veliko točk v Acti, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma, po navedbah virov sploh ni nič novega, saj v evropski zakonodaji že obstajajo, na primer odgovornost ponudnikov internetnih storitev je bila opredeljena že v direktivi o e-trgovini. "Če komu obstoječi evropski zakoni niso všeč, je to povsem legitimno, a naj zato ne kritizira Acte," pravijo viri.

Ob tem so se danes viri pri Evropski komisiji odzvali na novice, ki prihajajo iz nekaterih članic unije, tudi Slovenije, o možnosti zamrznitve Acte in podobno. To, da nekatere države želijo več časa v procesu odločanja o tem sporazumu, v komisiji spoštujejo, saj je "v interesu vseh, da je na koncu sprejeta informirana odločitev".

A obenem pričakujejo, da bo Acto ratificiralo vseh 27 članic unije, saj je to ne nazadnje njihova dolžnost. Vseh 27 članic EU je namreč po navedbah virov pri komisiji 16. decembra odločitev o podpisu Acte sprejelo soglasno. Poleg tega so bile vse članice unije v proces nastajanja Acte vpete vse od prvega dne, zatrjujejo v Bruslju.

Za uveljavitev Acte potrebno soglasje EP

Evropska komisija in 22 članic EU so Acto podpisale konec januarja v Tokiu. Komisija pričakuje, da bo to storilo tudi pet preostalih članic unije. S podpisom se je sicer le sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Prav tako je za uveljavitev Acte potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

Tudi parlament se sicer pritožuje nad nepreglednim procesom nastajanja Acte in trdi, da ni bil dovolj vpet v pogajanja. V komisiji so danes v odziv na te očitke objavili osem strani dolgo sporočilo za javnost o preglednosti v pogajanjih o Acti. Ob tem poudarjajo, da je Evropski parlament leta 2010 o Acti s pristojnim komisarjem razpravljal na treh plenarnih zasedanjih.

Poročevalec parlamenta za Acto Kader Arif je zaradi omenjenih očitkov nedavno celo odstopil. V komisiji pravijo, da so se s poročevalcem poskušali sestati, a ni imel nikoli časa, pri čemer dodajajo, da je bil tesno vpet v francoske volitve. Čudno se jim zdi tudi to, da se je odpovedal tako medijsko razvpitemu dosjeju, češ da bi se večina poslancev zanj trdo borila.

Acto je EU izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. V komisiji obžalujejo, da Kitajske ni zraven, a poudarjajo, da je sporazum odprt in da se mu lahko tretje države pridružijo tudi pozneje. Če bi od njega odstopila EU, ključna pogajalka, pa bi imelo to zanj resne posledice, opozarjajo v Bruslju.

Nova vlada bo Acto verjetno preučila

V nedeljo so Anonimni napadli vrsto slovenskih spletnih strani, med drugim stran Zveze potrošnikov Slovenije, občine Ljutomer, Probanke, Sazasa, SD, Nsi, Pozitivne Slovenije in revije Reporter. Danes strani, razen od občine Ljutomer, delujejo normalno.

Hekerji so napadli tudi spletno stran stranke SDS, domnevno zaradi provokacije podmladka (SDM), ki je na twitterju pozval k takojšnji ustavitvi napadov in Anonimne prosil, naj predstavijo alternativo Acti. Stranka SDS je na twitterju štiri ure za podmladkom zapisala: "Nova vlada bo Acto verjetno preučila in se odločila, ali sporazum zamrzne tako kot Češka ali Poljska. Do odločitve so napadi nanjo nesmiselni."

SI-CERT ob napadih priporča naslednje ...

Obenem v SDS dodajajo, da je mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta) podpisala še vlada Boruta Pahorja v nenavadni tajnosti, poslanec SDS Branko Grims pa je to dejanje obsodil javno v DZ še isti dan.

DLGV: Acte brez predhodne javne zaprave ne bodo ratificirali

Iz Državljanske liste Gregorja Viranta (DLGV) pa so danes sporočili, da Acte brez predhodne javne razprave, ki bo omogočila poglobljen premislek o vseh njenih posledicah, ne bodo ratificirali.

Kot pojasnjujejo, Acta podpisnice zavezuje k uveljavljanju širokega nabora ukrepov proti ponarejevalcem in potencialnim ponarejevalcem, marsikatera upravičena zahteva Acte pa je že danes prisotna v slovenski zakonodaji.

Vendar pa so po drugi strani v njej tudi zahteve, ki jih skrbijo: te bi lahko okrnile človekove pravice, omejile prost pretok blaga in znanja ter zožile prostor pošteni konkurenci, nadaljujejo.

Žerjav: Pred odločitvijo je treba prisluhniti stroki

Novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav glede mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta) pravi, da je treba v javni razpravi prisluhniti stroki in tudi kritikom ter se nato odločiti.

"Sporazum bo morebiti ad acta, če ga bo Slovenija ratificirala. Kot veste, ga Slovenija ni ratificirala in torej ni ad acta. Potekala bo razprava, kot vem, bo tudi javna razprava v državnem zboru. Treba je prisluhniti stroki in posameznikom, ki so proti njej, in se nenazadnje tudi odločiti," je dejal ob primopredaji poslov na ministrstvu za gospodarstvo.

Ob tem je dodal, da se bo pravzaprav morala odločiti celotna EU, saj bo poleg nacionalnih palrlamentov o ratifikaciji odločal tudi Evropski parlament.