Prvi na spisku zamenjanih je takratni generalni sekretar državnega zbora Lovro Lončar, ki ga je parlament razrešil štirinajst dni pred imenovanjem Pahorjeve ekipe. Drugi na spisku pa takratni direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Anže Logar, ki je bil razrešen štirinajst dni po izvolitvi prejšnje vlade. Tudi iz spiska na spletni strani SDS je torej razvidno, da Pahorjeva ekipa na svoji ustanovni seji - v nasprotju z odločitvijo sedanje Janševe vlade - menjav direktorjev uradov in služb (še) ni imela na dnevnem redu. Prav Lončar in Logar pa se s petkovimi zamenjavami in imenovanji vnovič vračata na pomembne funkcije: Lončar je bil imenovan za državnega sekretarja v Janševem kabinetu, Logar pa za vršilca dolžnosti direktorja Ukoma.

Cvikl ga je razrešil, Pahor se mu je opravičil

Dvome o Logarjevem imenovanju je že v soboto izrazila Liberalna akademija (LA). "Imenovani je že zasedal to mesto v preteklem Janševem mandatu, ko je bila njegova vloga predvsem ta, da vlado ščiti pred mnogimi kritikami prisvajanja medijev - žal tudi s pomočjo laži. Zaradi grobih neposrednih potvorb sporočil evropskim novinarjem smo takrat izrazili zahtevo po njegovi razrešitvi," so zapisali v LA. Spomnimo, da se je v začetku 2008 na povabilo Slovenije kot predsedujoče EU v naši državi mudila skupina skoraj 60 bruseljskih dopisnikov večjih evropskih medijev. Tik pred koncem obiska jim je Ukom kar v sobe enega od hotelov dostavil dokumentacijo - tudi s skrbno izbranimi podatki o stanju na področju svobode medijev v Sloveniji. V gradivu so bili med drugim citati nekaterih slovenskih novinarjev in urednikov, ki naj bi dokazovali, da v Sloveniji vlada popolna medijska svoboda, vendar so bili iztrgani iz konteksta in jih je vlada zlorabila. Logar, ki je pred nastopom funkcije vodje Ukoma skrbel za odnose z javnostmi v vladni službi za evropske zadeve, je moral ob prihodu levosredinskega četverčka zapustiti direktorsko mesto. Premier Borut Pahor se mu je takrat sicer za takšno vladno odločitev, za katero naj bi stal tedanji generalni sekretar Milan M. Cvikl, opravičil in mu ponudil delo tiskovnega predstavnika vlade, a ga je magister državne uprave in evropskih študij odklonil in se vrnil v službo vlade za razvoj in evropske zadeve.

Logar bo na čelu Ukoma zamenjal dosedanjega direktorja Darijana Koširja, ki o tem, da ga bodo zamenjali, ni bil obveščen oziroma ga do našega pogovora včeraj popoldne o razrešitvi tudi niso obvestili. "Če so funkcijo direktorja Ukom uvrstili med profesionalne javne uradnike s petletnim mandatom, so najbrž hoteli, da je to strokovna funkcija, in ocenjujem, da bi takšna tudi morala biti. Če pa menijo, da je to politična funkcija, naj napišejo, da je vezana na mandat vlade," je dejal Košir.

Zakon o javnih uslužbencih določa, da ima razrešeni uradnik, ki pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika, pravico do odpravnine v višini ene petine svoje povprečne mesečne bruto plače za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj (zakon sicer dopušča tudi možnost dogovora o postavitvi na delovno mesto v nazivu iste stopnje, kar pa se glede na način razrešitve ne zdi prav verjetno). Ker je bil Košir za šefa Ukoma imenovan 3. septembra 2010, mu torej do izteka petletnega mandata preostane še 42 mesecev, kar pomeni, da mu pripada odpravnina v višini več kot osmih plač.

Andrej Rupnik pod številko 211

Poleg direktorja Ukoma je vlada v petek zamenjala tudi direktorja Sove, in sicer je na mesto Sebastjana Selana postavila Damirja Črnčeca. Črnčeceva doktorska disertacija nosi naslov Obveščevalna dejavnost v javnem in zasebnem sektorju, od leta 2005 pa je vodil obveščevalno-varnostno službo MORS in na tej funkciji ostal tudi v času ministrice iz vrst SD Ljubice Jelušič. Poznavalci sicer o delu dosedanjega direktorja Selana prav veliko pohvalnih besed ne najdejo in ocenjujejo, da pušča Sovo v zelo neurejenem stanju. Več pohval namenjajo Selanovemu predhodniku, Andreju Rupniku, ki ga je imenovala prva Janševa vlada, Pahorjeva pa zamenjala julija 2010, torej po več kot letu in pol svojega mandata (na števcu zamenjav na spletni strani SDS je naveden pod številko 211).

A Janša ni pohitel le z zamenjavo šefov Ukoma in Sove, temveč so ministri v petek - po naših informacijah soglasno - izglasovali tudi njegov predlog za odhod Aleša Guliča z mesta direktorja urada za verske skupnosti in postavitev v.d. direktorja Stanka Baluha. Čeprav so nam tudi v nekaterih vladnih strankah priznali, da so nad naglico pri tej zamenjavi nekoliko presenečeni, saj, kot pravijo, ne gre za urad, kjer bi bila tako hitra postavitev novega vodje nujna za dobro delovanje vlade. Tudi Gulič sam, ki je sicer pričakoval, da bo zamenjan med prvimi, je bil nad tolikšno naglico vendarle presenečen (mandat se mu izteče 3. septembra 2014). "Nisem pričakoval, da bom razrešen že na ustanovni seji, a glede na to, da me je tudi dosedanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič ob obravnavi zakona o verski svobodi v državnem zboru označila kot nadministra, in glede na to, da so v veljavnem zakonu zapisali, kot da je to resor, ni nenormalno, da sem bil razrešen takoj," pravi nekdanji poslanec LDS. Ob tem se spominja, da je bil na enak način enkrat že razrešen, in sicer leta 1985 z mesta direktorja ter odgovornega in glavnega urednika Radia Trbovlje. Tedaj zato, ker so na radiu vrteli Ave Mario.

Odgovora na vprašanje, iz katerih krogov je prišla pobuda, da Baluh postane v.d. direktorja urada za verske skupnosti, nam čez konec tedna ni uspelo dobiti. Nekateri naši sogovorniki pa ocenjujejo, da je Baluh le začasna rešitev oziroma da je bil cilj te kadrovske odločitve za zdaj predvsem Guličev odhod in da bodo s "pravim" človekom za vodenje tega urada še nekoliko počakali.

Preden je nekdanji generalni tajnik Komisije Pravičnost in mir in podpredsednik Slovenskih katoliških izobražencev Stanko Baluh v času Janševe vlade postal direktor urada za narodnosti, je bil šest let zaposlen v tem uradu. Takrat se je prijavil na kar tri razpise za položaj direktorja, a ga je razpisna komisija dvakrat ocenila kot neprimernega. Ko se je zamenjala razpisna komisija, je Baluh le dobil oceno primerno.

Spomnimo, da je Pahorjeva vlada Guliča imenovala na mesto direktorja urada za verske skupnosti po tem, ko je dotedanjemu direktorju Dragu Čeparju (SLS) potekel mandat in še polletno podaljšanje. Tudi dolgoletni generalni sekretar v Drnovškovih vladah Mirko Bandelj se spominja, da v času, ko je bil on generalni sekretar, šefa urada za verske skupnosti ob zamenjavah vlade niso menjali. Prav tako pravi, da so na prvi seji vlade postavili generalnega sekretarja vlade, nikoli pa ne tudi že novih direktorjev uradov in služb. Vendar pa v ravnanju Janševe vlade ne vidi formalno nič spornega, opozarja pa na simbolični vidik menjav. Vlada je namreč začela s kadrovskimi potezami, ki so povezane z ideološkimi temami, ne pa s potezami za izhod iz gospodarske krize.