Pust je prastar praznik, ki ga poznajo mnoga ljudstva po svetu. V davni dobi je bil to praznik, katerega namen je bil počastiti prednike in izprositi dobro letino. To je čas obredov, ki naj bi prepodili zle zimske duhove in "očistili" zemljo temnih demonskih sil ter priklicali v deželo toplo pomlad. Hrupni obhodi "pošastnih" mask so imeli v davnih dneh namen prestrašiti demonska bitja, ki so povzročila zimske viharje in mraz, ter istočasno buditi prijazna, dobra božanstva, ki so prinašala pomlad. V ne tako daljni preteklosti in danes pa je pustovanje tisti čas v letu, ko se človek skrije za masko in pove, kar si misli. Mnogi pa so raje samo obiskovalci oziroma gledalci mnogih pustnih rajanj in sprevodov, ki jih tudi pri nas in v naših sosednjih deželah ni malo.

Obisk številnih festivalov - z masko ali brez

Z masko ali brez se lahko udeležimo številnih pustnih festivalov. Na Ptuju so si kurenti že pred tednom dni nadeli zvonce, zaplesali ob ognju in začeli odganjati zimo in zlo ter klicati pomlad in dobro letino. Do 22. februarja, ko bodo pusta pokopali, bo imel oblast v našem najstarejšem mestu trinajsti princ karnevala. Še teden dni dlje bo v knjižnici Ivana Potrča na ogled razstava več kot stotih karnevalskih mest Evrope. Do 19. februarja pa se bodo otroci lahko učili izdelovanja mask v ptujskem pokrajinskem muzeju.

V Cerknici se lahko pridružimo plesu čarovnic, in sicer od 16. do 22. februarja, saj je letošnja tema ples čarovnic. Tako kot vsako leto pa se bo vse skupaj začelo z žaganjem babe - potegavščino, s katero so nekdaj otroke zamotili, da so lahko ženske imele čas dobrote peči. Oblast bodo seveda prevzeli Butalci, drugi dan festivala pa bo mesto postalo Butalska prestolnica kulture. V soboto bo otroški sprevod, v nedeljo pa pustni karneval.

Zmajev festival in godci v Reziji

Zmajev karneval bo na ogled v Ljubljani. V prestolnici bo 18. februarja, torej na pustno soboto, na ulicah sprevod mask iz poganskega ljudskega izročila, kot so kurenti, cerkljanski lauferji in številne druge šeme. Zvečer se bo vse skupaj nadaljevalo na ljubljanskem gradu. Že zdaj (pa do konca marca) si lahko zainteresirani v parku Tivoli ogledajo razstavo pustnih običajev fotografa in publicista Primoža Hienga.

Lahko pa se odpravimo h godcem v Rezijo na severovzhodu Furlanije - Julijske krajine, kjer je pust še vedno izjemno pomembna in priljubljena tradicija. V Rezijanski dolini poznajo tri pustne maske; kot pove že ime, so najdragocenejše in najlepše "lipe bile maškare" (njihove bele obleke so okrašene z raznobarvnimi trakci, visoke klobuke pa krasijo papirnate rože), grši "kukaci" in "babaci" pa nosijo stara, ponošena oblačila. Rezijanske maškare spremljajo godci, po vsej dolini pa so ob cestah postavljene maske.

Pustno rajanje po skrivnostnih beneških ulicah

Kdo še ni slišal za pustni karneval v Benetkah? Med karnevalom Benetke preplavijo množice turistov. Bogati kostumi in pravljične maske prevzamejo še tako hladnega obiskovalca, kajti karneval je brez dvoma prava paša za oči. Posebno vzdušje sprevodu dajejo ozke, skrivnostne uličice in trgi s kanali prepredenega starodavnega mesta. So odlična kulisa za pustno rajanje, na katerem se pod značilne beneške maske skrijejo domačini in še veliko več turistov.

Pustovanje v Beljaku, ki ima stoletno tradicijo, morda še bolj kot druga pustovanja stresa smeh. Zanj poskrbijo koroški "norci" s svojimi šalami, prigodami in parodijami. Pustna prireditev, ki ima vsako leto svoj prinčevski par, se začne s pustnim vzklikom "leilei", na pustni torek pa beljaška pustna zveza tudi po televiziji simpatično obračuna z minulim letom. Seje zveze spremlja vsa Avstrija, tarča norčevanj pa so prav vsi, tudi avstrijski politiki.

Zmagoslavna vožnja princa v Kölnu

Tudi pustni karneval v Kölnu je eden najslavnejših karnevalov v Evropi. Veselo in pisano ljudsko praznovanje, ki so ga meščani poimenovali "peti letni čas", dovoljuje vsem, da se vsaj enkrat norčujejo iz sveta in predvsem iz samega sebe. V času od silvestrovega do pepelnične srede poteka več kot petsto karnevalskih srečanj, sprevodov in plesnih prireditev. Pustni karneval v Kölnu je star skoraj toliko kot zgodovina mesta, a takšnega, kot je danes, organizirajo skoraj 180 let. Karneval doseže svoj vrhunec na sprevodu na pustni ponedeljek, ko več milijonov pustnih navdušencev spremlja zmagoslavno vožnjo princa in njegovih spremljevalcev. Številna okrašena vozila, velike figure, pihalni orkestri, konji in pisane maske večine udeležencev naredijo pravo karnevalsko vzdušje.

V naši bližini ne gre pozabiti na opatijski oziroma reški festival, glavni sprevod na Reki bo 19. februarja. Začetki reškega karnevala segajo v srednji vek, pustni sprevod, ki obarva staro mestno jedro, pa združuje folkloro različnih dežel, katerih del je bila Reka v zgodovini. Reško pustovanje je zelo pomembno zaradi prisotnosti stare slovanske folklore in mitologije, glasni zvončarji, ki so del karnevalske druščine, pa spomnijo na naše kurente. Vrhunec karnevala na Reki, ki je bil uvrščen med 500 najprireditev Evrope, je na pustno nedeljo, ko si mednarodni karnevalski sprevod z začetkom točno opoldne ogleda več deset tisoč ljudi.