Med klasičnimi kulturnimi dejavnostmi prednjači umetniško ustvarjanje z nekaj več kot 2800 zaposlenimi, sledi arhitekturna dejavnost z okoli 2700 zaposlenimi, v knjižnicah in arhivih dela 1800 ljudi, prav toliko tudi v kulturnem izobraževanju. Okoli 1700 zaposlenih je na področju televizije, v časnikih približno 1400, na radijskih valovih pa okoli 700 ljudi.

Med bolj nekonvencionalnimi kulturnimi dejavnostmi pa je na prvem mestu področje oglaševanja, kjer dela 1700 ljudi, prevajanje in tolmačenje zaposluje okoli 900 ljudi, sledita trgovina s časopisi in revijami ter oblikovanje.

"Število dejavnih v kulturi se povečuje, saj je kultura prešla iz polja porabe tudi v polje proizvajanja. Glede na vložen denar namreč področje kulturnih dejavnosti tudi dejansko posredno ali neposredno veliko vrne," je povedal Jožef Školč, državni sekretar na kulturnem ministrstvu, in dodal, da med skoraj 25.000 kulturniki niso zajeti vsi tisti, ki se s kulturnim udejstvovanjem ne ukvarjajo kot s primarno dejavnostjo, temveč se preživljajo z drugim delom in so neke vrste kulturni prostovoljci. "Sicer pa se kultura na neki način v Sloveniji dotakne skoraj 90 odstotkov ljudi, če ne celo vseh," je še dodal sekretar.

Za kulturo dajemo dovolj

Naša država je lani za kulturo namenila 2,24 odstotka proračuna, kar je naneslo 207,5 milijona evrov. To je sicer 12 milijonov manj kot leto prej, ko je imela kultura rekorden proračun 220 milijonov evrov. Čeprav se absolutne številke povečujejo iz leta v leto, smo lani za kulturo namenili manjši kos proračunske pogače kot leta 2001.

"Ne bi mogel reči, da je denarja v kulturi premalo, morda bi ga bilo treba bolje prerazporediti. Večina si pod pojmom kultura predstavlja zgolj opero, filharmonike in gledališčnike, vendar je tukaj še varovanje kulturne dediščine, kamor bi veljalo vlagati več. Revitalizacija starega dela Ljubljane je dober primer, ko je vzdrževana kulturna dediščina pritegnila trume obiskovalcev. Enako je z ljubljanskim gradom. Zdaj ko je urejen, je najbolj obiskana turistična točka v državi," je še povedal Školč. Po njegovem mnenju je zato treba na kulturo gledati širše, ne samo strogo kot neki performans skupine umetnikov na odru.

Povprečna bruto plača na področju kulturnih dejavnosti je od leta 2000 zrasla za okoli 70 odstotkov evrov in je lani znašala 1700 evrov. Najvišje plače so bile na področju izdajanja časopisov ter televizijske in radijske dejavnosti, sledijo pa umetniško uprizarjanje, varstvo kulturne dediščine in glasbeno ustvarjanje.

"Rekel bi, da so plače na kulturnem področju nižje glede na druge panoge. Treba pa je tudi omeniti, da ministrstvo za kulturo direktno financira ali sofinancira plače 2600 ljudem, ne vsem 25 tisočim," je sklenil Školč.

Rojakom po svetu le 800 tisočakov

Za Slovence na tujem bo po odločitvi nove vlade poleg Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu skrbela tudi ministrica brez listnice. Vendar je precej težko ugotoviti, koliko naših rojakov dejansko živi zunaj Slovenije, saj pri tem naletimo tako na birokratske kot čustvene ovire.

"Ocene namreč zajemajo tudi potomce Slovencev, kar je morda nekoliko nenatančno, saj so kriteriji za to pri posameznih avtorjih zelo različni - od zgolj slovenskega priimka oziroma rodu do kriterija znanja slovenskega jezika in tega, da se nekdo čuti Slovenca. Preštevanje je težavno tudi iz drugih razlogov - mnogi Slovenci so se izselili kot državljani Avstrije, Italije ali Jugoslavije, v večini popisov priseljencev v imigrantskih državah pa so narodnost enačili z državljanstvom. Prav tako je bilo veliko nelegalnih izselitev," so povedali na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in dodali, da po njihovi zgornji delovni oceni zunaj matične domovine živi okoli pol milijona rojakov.

Največ Slovencev v tujini, brez narodnih manjšin, je naseljenih v Združenih državah Amerike in Kanadi, sledijo Nemčija, Argentina, Avstralija in Francija. Slovenska narodna manjšina v sosednjih državah pa šteje okoli 130.000 rojakov, od tega jih je največ v Italiji, kar 85.000. "Slovenci se zunaj naše države združujejo v okoli 300 organizacijah, povečini gre za društva ali katoliške misije," so še povedali na uradu.

Šole slovenskega jezika v tujini posebej financira šolsko ministrstvo, urad za zamejce in Slovence po svetu pa bo letos v okviru razpisov za spodbujanje dejavnosti Slovencev zunaj domovine namenil le 8,3 milijona evrov. Če pri tem dodamo, da je od tega 7,5 milijona evrov namenjenih za prvo razpisno področje, torej za narodne manjšine, se bodo organizacije naših rojakov po svetu lahko potegovale le za borih 800 tisočakov.