Lutka z reklamo za univerzijado ždi nekoliko pozabljena na omari v kotu, nasproti nje plaketa, ki dokazuje, da bo Maribor evropska prestolnica mladih, na mizi pod lovskim priročnikom zakopan program EPK, na kupu kapa s ščitkom z emblemom Zlate lisice. Ko načrti župana trčijo z realnostjo, se velikokrat zgodi, da se realnost umakne. Morda pa bo Univerzijada 2013 trčila ob nepremakljivo realnost.

V ponedeljek ste bili v Ljubljani pri Igorju Lukšiču, s katerim ste se dogovarjali za večje državno sofinanciranje Univerzijade Maribor 2013. Kaj vas je napeljalo k temu, da ste šli k ministru, ki je že pospravil svojo pisarno in je pri izhodnih vratih?

Nisem bil prvič, sem pa bil najbrž zadnjič pri njem. Pred štirinajstimi dnevi sva se dogovorila in smo skupaj s Slovensko univerzitetno športno zvezo (SUSA) sestavili usklajeno dokumentacijo. Sedaj bo pričakala novega ministra.

Menite, da bo novi minister imel razumevanje za ta projekt?

Prejšnja Janševa vlada ga je imela. Kljub gospodarski krizi je ekonomska upravičenost projekta velika.

Če prav razumem, naj bi država namesto sedanjih 12,5 milijona evrov dala 22 milijonov evrov, osem milijonov evrov pa bi načrpali iz evropskih sredstev. Kaj bo ostalo Mestni občini Maribor?

Dva milijona evrov za programsko izvedbo, za nakup zemljišč za potrebe biatlona in za izdelavo projektne dokumentacije ter plačilo dodatnih stroškov, če bo zaradi pomanjkanja snega ali drugih neugodnih vremenskih razmer prišlo do selitve tekmovanj. Januarja letos ni imela snega celotna Evropa.

Če strnemo vaše sporočilo z zadnje seje mestnega sveta: univerzijado naj plača država.

To ni res; niste me razumeli. Univerzijada ni mariborski, temveč slovenski projekt in je niti ena občina v Sloveniji ne zmore izpeljati sama, niti Mestna občina Ljubljana.

Rekli ste tudi: univerzijada bo v Mariboru ali pa je ne bo.

Mislim na Maribor kot zaokroženo celoto. Mednarodna univerzitetna športna zveza (FISU) zahteva, da so študenti iz varnostnih razlogov skoncentrirani na enem območju. Edina izjema, ki so jo predlagali sami, je selitev smučarjev skakalcev v Planico.

Ko ste bili 28. novembra lani v Bruslju, ste morali na zagovor na FISU in ste funkcionarjem jamčili, da so mariborski načrti uresničljivi, za kar so vas celo nagradili z aplavzom.

Še danes trdim, da so.

Ampak na mestnem svetu niste postavili takšne občinske finančne konstrukcije, kakršno je zahteval Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora Univerzijade 2013. Sedaj ste račun izstavili državi. Kaj se je v teh treh mesecih tako korenito spremenilo?

Nisem izstavil računa državi. Mogoče hočete to slišati od mene. Vzemite si čas in preglejte dokumente, sprejete v državnem zboru.

Sem jih.

Ne, niste. Če bi jih, me ne bi spraševali tega.

Dokument pravi, da država poplača 30 odstotkov stroškov za izvedbo projekta.

Kdo pa 70 odstotkov?

Organizatorji s sredstvi lokalnih skupnosti in z evropskimi sredstvi.

No, kje pa smo do sedaj imeli evropska sredstva? Kako naj kandidiram za evropska sredstva, če ni razpisov?!

Konkretno: kateri razpis čakate?

Različne razpise. Med drugim so mi obljubili razpis za Evropsko prestolnico kulture, ki bi moral biti marca lani in v katerem bi moralo biti rezerviranih osem milijonov evrov za prireditveni prostor ob brežini Drave. Do danes ga ni! Zakaj? Po vaše je kriv Kangler.

Ampak vi ste v Bruslju jamčili, da je projekt uresničljiv.

Še zmeraj to lahko jamčim do konca februarja. Če državni zbor ne bo potrdil finančne konstrukcije, pa ne bom več jamčil.

Kaj se je v teh treh mesecih spremenilo, da ima to vaše jamčenje le še omejen rok trajanja?

(Kangler se razburi.) Se vam zdi normalno, da je ta leva oblast imela tako ponižujoč odnos do Evropske prestolnice kulture in do univerzijade, da ne najdemo niti ene postavke zanju v državnem proračunu? To je politično manipuliranje, kako mesto vreči na kolena!

Vendar to ni nekaj, kar bi se zgodilo po 28. novembru. Torej ste jamčili v Bruslju s špekulacijo, da se bo zamenjala oblast, če vas prav razumem.

Jamčil sem s tem, kar ste vi sedaj rekli, in s tem, kar mi je sedaj obljubil Lukšič. Vprašajte Janeza Kocijančiča, predsednika Olimpijskega komiteja, ali je zanj največja sramota, če v Sloveniji ne bo univerzijade. Če sem iskren, jaz ne bom imel nobene sramote zaradi tega projekta.

Januarja 2009 ste trdili: "To je nacionalna sramota," ko je Lukšič vztrajal pri varčevanju in krčenju projekta, in dodali, da boste ob takem odnosu vlade razmislili celo o odstopu od projekta. Kako to, da se je odnos med vami in Lukšičem sedaj tako otoplil?

Tudi on je ugotovil, da so ga uradniki vlekli za nos in niso sledili politični volji.

Lukšič je v ponedeljek rekel, da denar v državi zmeraj je, vendar je vse vprašanje prioritet. Je potemtakem univerzijada prioriteta?

Ima veliko pozitivnih učinkov in nobenega negativnega. Gre za promocijo Slovenije, ne gre za zapravljanje sredstev, vložek v infrastrukturo je majhen. Mariborsko Pohorje je največje slovensko smučišče. Ledna dvorana je že danes premajhna. Gremo se zimski turizem, a nimamo drsališča pod Pohorjem. To vse upravičuje univerzijado. Dan po njej niti en objekt ne bo sameval.

Vendar med štirimi predvidenimi naložbami ni več nove ledne ploskve pri Ledni dvorani, tudi drsališča pod Pohorjem ne.

Pod Pohorjem načrtujemo zgraditev športno-kulturnega centra Radvanje. Za univerzijado pa načrtujemo biatlonsko progo pod Pohorjem, cevovod za zasneževanje, obnovitev Ledne dvorane in ledno ploskev v Lukni. Sedaj smo dodali še možno javno-zasebno naložbo v teniško dvorano na Braniku, ki bi pozneje služila potrebam društva. Te investicije nujno potrebujemo za univerzijado.

Koliko dogovor z Lukšičem zmanjšuje obremenitev občine?

Več ko bomo črpali evropskih sredstev, manj bomo obremenjeni.

Kot vam je znano, je na 23 hektarjih zasebnih zemljišč, ki jih morate še kupiti za tekaško progo, nekdo že napovedal koriščenje zakonite predkupne pravice. Kaj boste storili, če bo ta upravičenec odkupil te parcele?

Potem bo pač biatlon na Arehu.

Boste šli v vse te naložbe, četudi ne bo univerzijade?

Dolgoročno vsekakor, vendar odvisno od gospodarske krize in denarnih prilivov.

Torej imate enake pomisleke kot država.

Prednost bodo imele odprte šolske in nekatere druge investicije, šele nato pridejo objekti z dodano vrednostjo v nekem okolju.

Morda veste, kje sta bili zadnji zimski univerzijadi?

Zadnja je bila v Turčiji, za predzadnjo pa ne vem točno.

Sprašujem, ker mislite, da bo imel ta športni dogodek velik odmev v svetu in da bo ponesel ime Maribora v svet. Resnično mislite, da ima univerzijada tak doseg?

Bil sem na letni univerzijadi v Beogradu in tam je bila cela vrsta ministrov in drugih visokih predstavnikov tujih držav...

Ne govorim o ministrih, ki pridejo na otvoritev, govorim bolj o medijski odmevnosti dogodka, ki naj Maribor pokaže kot privlačno destinacijo...

Ne samo v Evropi, tudi v svetu bo odmeval ta dogodek.

Kateri dogodek pa mislite, da bo bolj odmeval: univerzijada ali evropsko prvenstvo v košarki, ki bo prihodnje leto v Sloveniji?

Oboje enako. Ne izključujem niti možnosti, da bo zaradi zanimanja Slovencev za košarko bolj odmevno košarkarsko prvenstvo.

Mislite resno, da sta ta dva dogodka primerljiva? Lahko naštejete nekaj tekmovalcev, ki so tekmovali na zadnji univerzijadi v Turčiji?

Res mislim, da sta primerljiva. Kar pa se tiče tekmovalcev, je tako: lahko vam povem, da sta bila med nastopajočimi tudi skakalca iz Šmartnega na Pohorju in zaradi njiju smo imeli interes graditi skakalnice pri nas na Pohorju, saj je zdajšnja premajhna in morajo hoditi na treninge drugam. Pri gradnji skakalnic vztrajamo tudi zaradi tradicije skokov. Pa tudi Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja, mi še danes govori, naj še naprej delam na projektu skakalnic, morda ne že za univerzijado, pač pa dolgoročno, da dobimo tri ali vsaj dve skakalnici na Pohorju. A boste rekli, da gospod Kocijančič ne ve, kaj je zimski šport? Pravi, da bomo Slovenci šele takrat, ko bomo Štajerci imeli svoje skakalnice, dobili dobro ekipo, ki se bo lahko kosala z največji velesilami v svetovnem merilu.

Teče prvi mesec Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Strnite nam vaše vtise iz tega začetnega obdobja.

Zelo sem vesel, da so nekateri pokazali svoj obraz in bruhajo od zavisti. Če bodo bruhali še naprej, jim bom kupil patentirane Palomine serviete. Zelo sem vesel vaših lepih pozdravov; črne naslovnice Objektiva 14. januarja. To je odnos nekoga, ki ima takšen interes, da to zapiše, jaz se v uredniško politiko ne vtikam. Takšen je, da nas nekdo meče ven iz te države, ne pa da delamo mejo na Trojanah.

Naslovnica Objektiva je vaš edini vtis iz prvega meseca EPK?

Ne, imam zelo dobre vtise, kamor koli sem prišel v tujino, so vsi navdušeni, vsi prihajajo v Maribor in hočejo našo podporo. Maribor je zlezel navzgor tudi po lestvici zanimanja. Na spletni strani Tripadvisor je zanimanje za Maribor naraslo za 547 odstotkov. Če smo med desetimi najbolj zanimivimi destinacijami Lonely Planeta, potem nismo takšni grešni kozli, kot mislijo nekateri.

Katerega od dosedanjih dogodkov ste si ogledali?

Zelo malo. Bil sem na fenomenalni otvoritvi, ki jo je spremljalo več milijonov ljudi prek medijev, na kulturnih ambasadah, za ostalo mi čas ni dopuščal ogledov.

Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor, je bil v pogovoru za Večer zelo kritičen do EPK, predvsem zaradi klavrne promocije programa pri mladih.

Večera ne berem, včasih ga samo prelistam. Se pa strinjam z ravnateljem. Tudi sam sem že apeliral na zavod, da je treba postaviti letni oder in omogočiti prireditveni prostor srednješolskim centrom, s čimer bi spodbujali kulturno rivalstvo med njimi.

Ste prejeli odgovor izdajateljev časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki ste jim nedavno poslali odprto pismo?

Ne. Ga niti ne pričakujem.

Zakaj ste ga sploh napisali? Avtorica reportaže je blogerka, komentatorka, v njem je napisala svoje osebno stališče do Maribora. Vsake oči imajo svojega malarja.

Njene oči me ne motijo. Moti me, če naši časopisi gledajo skozi njene oči.

Naši časopisi so članek zgolj povzeli.

Z interesom, kako blatiti drugo največje slovensko mesto. Najbrž zato, ker nima pravega liderja. Povejte, kdaj je Dnevnik napisal kaj pozitivnega o mojem mestu? Jaz tega še nisem zasledil.

V ponedeljek, 16. januarja, je bil na kulturi celostranski članek o otvoritvenem vikendu EPK...

Se opravičujem, tega nisem zasledil. Vem, da en slovenski časnik tistega dne ni niti z besedo omenil EPK. A s tem odnosom sem se sprijaznil. S tem živim in s tem bom najbrž umrl.

Še vedno niste povedali, zakaj ste pisali v Frankfurt.

Ne dovolim, da kdo govori neresnice o mojem mestu, da ga tako poniža s predlogom, da se ga je treba izogniti, kakor da smo vsi tukaj okuženi.

O mestu ni lagala, povedala je, kaj si misli o mestu.

V redu. Se tudi vam zdi grdo?

Moje mnenje res ni pomembno. Povejte, se strinjate z ukinitvijo ministrstva za kulturo?

Nič se ne ukinja, vse ostaja enako, še naprej bomo imeli državnega sekretarja, programi se bodo enako financirali, samo naziv bo drugačen.

Več kot 7000 ljudi meni drugače, prvopodpisnik peticije zoper to ukinitev je Mitja Čander, programski direktor EPK, podpisal jo je tudi Aleš Novak, direktor občinskega urada za kulturo in mladino.

To je njihova osebna stvar, če tako čutijo. Zame to ni tako dramatično.

Ohranili pa smo ministrstvo za Slovence po svetu. Ali je to pomembnejše od ministrstva za kulturo?

To je politična odločitev, ki so jo sprejeli poslanci. Pustimo tej vladi priložnost, čaka jo težko delo.

Vam bo sedaj lažje izpuliti denar z enega ministrstva za dva dogodka, EPK in univerzijado?

Zmeraj bi mi moralo biti lažje, ne glede na to, katera vlada je na oblasti.

Kako ste doživeli polemiko okoli uličnega stripa Violent oziroma Nasilen, ki je projekt EPK? So viole takšni junaki, kot jih prikazuje strip, so torej - kot pravi avtor Zdravko Duša - najglasneje deklariran izraz pripadnosti Mariboru?

V zvezi s tem sem prejel protestno pismo akademskega slikarja Bogdana Čobala. V Mariboru je prostor za vsakogar. Za tistega, ki v osnovni šoli prime čopič v roko in nekaj nariše, kot tudi tistega, ki nariše strip o dejanskem stanju med navijači.

Je tudi prostor za tiste, ki v roko vzamejo granitno kocko?

To pa obsojam, to so vandali. Mariborske viole so iz mojih izkušenj popolnoma drugačne od posameznih izgrednikov. Viole so tudi v akciji Darujmo s srcem prispevale 3200 evrov za mariborske reveže. To čez noč pozabijo vsi. So dobro organizirani, obsojam pa vsakršno nasilje.

No, na Radiu Slovenija so se vodje viol pohvalili, da so v Mariboru pred leti preprečili parado ponosa, ko so izvedli napad na stojnice na Grajskem trgu.

Ne vem, ali so to bili oni.

Menite, da se kitijo s tujim perjem?

Ne vem. Mene ne moti nihče v tem mestu. Vsi imajo svojo svobodo.

Oktobra so viole izobesile napis Raje Štajerska odcepitev pade kot Jankovića za predsednika vlade.

Saj se niso zmotili. Jaz nisem podpiral Jankovića in že pred časom sem napovedal, da bo država razpadla, če bo šla še naprej po tej poti.

Se je zaradi razpleta v državnem zboru Štajerska srečno izognila odcepitvi?

Mislim, da. Vendar sem govoril o administrativni odcepitvi. Se vam zdi normalno, da moram spraševati Ljubljano, kaj lahko naredim v mestu?

Saj velja enako za vse župane.

Že, vendar se za nekatere župane takoj ukrepa na ministrstvih, tisti, ki smo dlje od centra, pa čakamo dve ali tri leta. Vodja občinske projektne pisarne se je pogovarjala z uradnikom, ki ji je povedal, da bo pri sprostitvi 10 milijonov evrov za novo Umetnostno galerijo Maribor čakal na novo vlado. Ker če bo prava vlada, tega denarja ne bomo nikoli videli. Ima uradnik pravico to reči?

V državni upravi sedijo tudi Štajerci in Mariborčani.

Lepo vas prosim, ne govorite tega, ker nimate prav. Poglejte imenovanja prejšnjih vlad in mi povejte, kdo so ti s te strani Trojan, ki so bili imenovani v vodstvene funkcije v državni administraciji. Glejte, v Mariboru se vsi dogovorimo, da bomo prestavili moteči spomenik na Trgu svobode (tako imenovanega Kojaka, op.p.), trije Ljubljančani na spomeniškem varstvu pa rečejo, da tega ne dovolijo. Naj pustijo moje mesto pri miru!

Kaj vam simbolizirajo Trojane?

To je velik simbol v Sloveniji. Troja, še iz tistih grških časov. Tam je bil mejni kamen.

Še zmeraj je. Je to za vas res neka nevidna meja med dvema svetovoma?

Je. Poglejte demografske podatke, koliko ljudi je tukaj brezposelnih in koliko na drugi strani Trojan, kakšne so plače, da tukaj ljudje umirajo prej, čeprav je med mestoma komaj 100 kilometrov razdalje. Tukaj ljudje živijo pod večjim stresom.

Ali ni splošno dejstvo, da so v vsaki državi, majhni ali veliki, razlike med posameznimi pokrajinami?

Lepo vas prosim: v tako mali Sloveniji? Vsi si zaslužimo enako kakovost življenja.

Kdo je kriv? Ljubljana?

Ne mesto, državna uprava, ki ne skrbi za skladnejši regionalni razvoj.

Pa saj zakona o pokrajinah prav politika ni zmogla spraviti skozi parlament.

Se strinjam, politika se mora uskladiti. A jaz ne potrebujem slamnate, temveč programsko-vsebinsko pokrajino. Treba je prenesti tudi pristojnosti, potem bo razcvet Slovenije drugačen, kot je sedaj.

Bi rekli, da država ne mara Maribora, da ima raje Ljubljano?

Ne, tega ne bi mogel reči, res pa je, da se v odvisnosti od politike na vrhu spreminja odnos do podeželja. Leva politika je bolj centralistično usmerjena, desne politične stranke pa so v svojih programih zapisale skladen regionalni razvoj.

Ampak vi ste imeli kot župan Maribora podobne težave tudi, ko je bila na oblasti Janševa vlada.

Nikoli nisem imel težav s tisto vlado, s to vlado pa sem imel veliko težav. Vam pokažem nekaj na računalniku?

No, pa dajte.

(Kangler sede za svojo pisalno mizo in požene na zgoščenki zapisan dokaz o neiskrenosti Pahorjeve vlade, ko njen predsednik izreče, da so zaprli finančno konstrukcijo EPK v vrednosti 75 milijonov evrov, pri čemer mariborski župan na sekundo natančno ve, kam se mora pomakniti na posnetku.)

No, ste slišali, kaj je rekel? 75 milijonov evrov! In jaz moram verjeti predsedniku vlade. Sedaj pa mi lepo prosim v državnem proračunu pokažite eno proračunsko postavko za EPK. Za program že, za to sem hvaležen ministrici Majdi Širca, ampak Pahor je prišel sem v moje mesto in trdil, da je denar za projekte rezerviran, nato pa sem prišel k državnemu sekretarju Jožefu Školču, pa se je delal slepega in gluhega. Pa sem šel k drugemu ministru, ki prav tako ni vedel nič o tem denarju, podpišem pismo o nameri gradnje Maksa z ministrico Širca, pa se pismo z mojim podpisom izgubi na ministrstvu...

Kako se izgubi?

Ja, izgubi se! Zanimivo, ne? Zakaj pa bi ga imeli, če bi morali potem v proračunu zagotoviti sredstva za Maksa.

Ampak v tem pismu o nameri piše tudi, da bi morala občina v letu 2011 zagotoviti programski denar za delovanje Maksa.

Saj smo prek EPK zagotovili denar za delovanje Maksa. Samo smo glede na dinamiko dogodkov nekoliko korigirali razporeditev teh sredstev znotraj EPK. Programa v Maksu pa ne moremo izvajati, ker ga še nismo zgradili. In zakaj ga nismo zgradili? Ker še vedno čakam na sklep službe za lokalno samoupravo, da bomo lahko počrpali evropska sredstva za galerijo, ki je v istem objektu kot Maks.

Z ministrstva za kulturo so vam odpisali, da čakajo na zaprtje finančne konstrukcije z vaše strani. Tako vsaj piše v dopisu ministrstva.

(Župan začudeno gleda v dopis.) S takšnimi dopisi se kaže odnos države do Maribora… Kot sem že pojasnil, ne moremo začeti gradnje Maksa, dokler nimamo zaprte finančne konstrukcije za Umetnostno galerijo Maribor. Za zaprtje finančne konstrukcije UGM pa je ključnega pomena, da pridobimo sklep službe vlade za lokalno samoupravo, da lahko črpamo evropska sredstva v višini 10 milijonov evrov. Občina bo svoj del sredstev zagotovila, pričakujem pa, da bo tudi država opravila svoj del naloge.

Vam povem nekaj? Lani smo na mariborskem sodišču na prvi stopnji že dobili eno tožbo proti kulturnemu ministrstvu za neizplačanih 2,5 milijona evrov za kulturne programe. Tudi na podlagi tega dopisa vam lahko zatrdim, da bom tožbo proti državi dobil za vsak izpad finančnega prihodka, ki je bil kakorkoli načrtovan in dogovorjen. Tudi Čander bo moja priča, saj je bil zraven, ko smo sklepali dogovore, da ne govorim o tem, da imam kronološko zabeležene vse dogovore.

Lani ste pisali Božičku, da je vaša največja želja, da mračne sile zapustijo Maribor. So se vaše želje že začele izpolnjevati?

So. Še posebej odkar smo v Magdalenskem parku postavili dva spomenika (indijskemu duhovnemu mojstru Šri Činmoju (1931-2007) in Rabindranathu Tagoreju (1861-1941), indijskemu pesniku, filozofu in Nobelovemu nagrajencu, op.p.).

Se pravi tudi s pomočjo šamanskih sil?

Tudi, ja.

Od kod pa izvirajo te mračne sile?

Mislim, da nekateri nosijo v sebi neke travme. Kot sem vam povedal, nekateri bruhajo od zavisti, ker smo uspešno pripravili EPK...

Za Pahorjevo vlado ste dejali, da je bila to najslabša vlada do sedaj. Še vedno vztrajate pri tem?

Še vedno.

Kam pa bi na lestvici uvrstili prihajajočo vlado?

Lahko rečem, da je bila prejšnja Janševa vlada po vsebinski plati precej boljša, ta vlada pa bo imela po organizacijski plati zelo težko nalogo, saj so pred njo težki časi.

Nisem še slišal nobenega vašega protesta, ker ni med ministri nobenega iz Maribora.

Bodo pa državni sekretarji iz Maribora. Vsaj kolikor mi je znano...

Bo Janez Ujčič državni sekretar za kulturo?

Ne vem, pač slišim stvari. Ne morem vam ne potrditi ne zanikati.

Ste morda že računali, koliko bo morala mariborska občina zategniti pas zaradi 800 milijonov evrov velikega državnega varčevanja?

Tega ne moremo izračunati, saj se na Skupnosti občin Slovenije vsako leto sproti usklajujemo z ministrstvom za finance o financiranju občin. Ne moremo računati, če niti približno ne vem, koliko bo znašala dohodnina.

Za kakšen dogovor pa se boste zavzemali?

Da ostane financiranje nespremenjeno.

Kje pa naj potem država privarčuje 800 milijonov evrov?

To morate pa vprašati tiste, ki vodijo državo. Jaz vodim občino. Ne poznam razmer po ministrstvih, da bi vam lahko povedal, kje so rezerve, če sploh so.

Kako si pa zamišljate sistem, kjer bi varčevala država, ne pa tudi občine?

Ali vi mislite, da občine ne varčujejo?

Maloprej ste rekli, da naj financiranje občin ostane nespremenjeno in da naj varčuje država.

No, potem pa vzemite še Ljubljani kakšen evro stran, saj ne bo nič narobe. Veste, kako lahko občina varčuje? Tako, da država sprejeme predpise, da bomo električno energijo za šole in vrtce plačevali tako kot gospodinjstva, ne kot gospodarstvo. Potem morajo spremeniti normative in standarde, kar se tiče predšolske vzgoje, da bomo lahko imeli v oddelkih več otrok. Naj dajo evropske razpise, da bomo lahko kandidirali za zamenjavo sedanjih potratnih svetil v javni razsvetljavi z energetsko bolj ustreznimi LED-diodami. Tako bi samo v Mariboru na leto privarčevali do milijon evrov. Potem lahko država spremeni zakon o javnih uslužbencih, da ne bo vedno samo pri politikih varčevala, ampak tudi pri višjih uradnikih...

Tudi pri vas?

Tudi pri meni. Saj so mi že dvakrat znižali plačo in jaz s tem nimam težav. Se pa že dogaja v nekaterih manjših občinah, da imajo župani manjšo plačo kot direktorji občinskih uprav.

Na seji mestnega sveta ste dejali, da če obstaja zakon o prestolnici, bi moral državni zbor sprejeti tudi zakon o EPK pa zakon o Univerzijadi in Evropski prestolnici mladih. Zakaj ne kar zakon o Mariboru?

Zato, ker nismo glavno mesto. Jaz spoštujem glavno mesto in lahko imam svoje osebne pomisleke do Ljubljane, a kar se tiče sistema, mislim, da je prav, da ima mesto svoj zakon. A ko govorimo o projektu EPK, ne gre za mariborski projekt, gre za nacionalni projekt, ki obsega celotno vzhodno kohezijsko regijo s Ptujem, Mursko Soboto, Novim mestom, Velenjem, Slovenj Gradcem. Ko govorimo o univerzijadi, ne govorimo o Mariboru, govorimo o neki zaokroženi regiji pod Pohorjem in na njem. Ko govorimo o evropski prestolnici mladih, prav tako govorimo o regiji. Mimogrede, veste, kdo mi je prvi čestital za ta projekt? Zoran Janković. Poklical me je v hotel v Kijevu in mi čestital.

Koliko pa vas bo stala ta prestolnica?

Tega pa še ne vemo, odvisno od programa, ki ga bomo sestavili.

Tukaj imam dokument (predlog proračuna programa Evropske prestolnice mladih 2013), po katerem je proračun 11,294 milijona evrov, od tega pričakujete od države približno 3,477 milijona evrov.

Tako malo pa res ne pričakujem od države. Pričakujem več.

Ampak, ni to nekoliko paradoksalno? Občina ne zmore poravnavati niti tekočih obveznosti za EPK niti za podjetje Univerziada d.o.o., ki je že insolventno, sedaj pa še en projekt? In še svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo? Kako boste vse to plačali, ali pričakujete, da bo plačala država?

Zakaj me pa do sedaj niste tega vprašali, pa sem v svojem mandatu speljal še vse projekte? Kar sem obljubil v prejšnjem mandatu, sem speljal in nisem jaz kriv, da smo imeli pred mano sicer dobrega župana, ki pa ni znal pripraviti svojih uradnikov, da bi delali na evropskih projektih. Mi smo našteli 49 evropskih projektov, ko sem pisal tisto pismo v Frankfurt. Ali so v realizaciji ali pa so bili realizirani. In vi mi tega nočete priznati. Zato, ker za vas očitno nisem pravi človek na tem mestu...

Če ostaneva pri vprašanju: Univerziada d.o.o. je insolventna, tekočih obveznosti do Zavoda Maribor 2012 - EPK ne plačujete, sedaj pa še ta projekt za 11 milijonov evrov. In koliko bo stalo svetovno prvenstvo v šahu?

Ne vem.

Kako ne veste?

Ne vem, vem pa, da bomo ustvarili 40.000 nočitev v Mariboru. Vam to mogoče ne pomeni dosti, meni veliko.

Je res, da odhajate vodit Pošto Slovenije?

To govorico sem že slišal. Ne branim se takšnih funkcij.

Kar pomeni, da če vam bodo ponudili to funkcijo, jo boste sprejeli?

Najprej bom zaključil svoj mandat tukaj. Mogoče pa me boste prisilili, da bom župan še en mandat, da vam dokažem, da dobro vodim to mesto. Pustimo te stvari odprte.

Koliko pa je imela občina neplačanih zapadlih obveznosti na zadnji dan lanskega leta?

Mislim, da okoli 6 milijonov evrov. Ampak to je normalno, vse občine imajo nekaj zapadlih obveznosti, ki se prenesejo v naslednje leto. To je posledica računovodskih standardov, ki so za občine povsem drugačni kot za podjetja.

Bi rekli, da ima občina likvidnostne težave?

Ne.

Zakaj pa potem ne poravnavate tekočih obveznosti?

Morali bi se vprašati, zakaj mene nekdo v državi zajebava in mi je dolžan še nekaj manj kot 10 milijonov evrov za nekatere projekte, ki smo jih morali plačati vnaprej in mi jih ne refundirajo.

Katere projekte?

Za turbo krožišče mi je država dolžna okoli 1,5 milijona evrov, za kasarno Melje je že gospod Boris Sovič (župan Maribora od leta 1998 do 2006) plačal infrastrukturo, z državo imamo pogodbo, pa nas nihče ne sliši.

Bi rekli, da ste odgovorni za kakšno zgrešeno naložbo v mestu?

Ne bi rekel. Mislim, da tudi Maks ni zgrešena naložba.

Kaj pa nakup delnic NKBM, ob nakupu ste zanje odšteli 200.000 evrov, sedaj pa so vredne komaj nekaj več kot 23.000 evrov?

Takšna je bila poslovna politika. Kdo pa je takrat vedel, kaj se bo zgodilo z delnicami bank. Zakaj me ne vprašate raje, kaj bi se zgodilo, če se ne bi občina kapitalsko krepila v Nigradu? Danes bi bil Nigrad v stečajni masi CPM.

Ampak vi ste delež občine v Nigradu dvignili s 50,8 na 57 odstotkov. Kaj ima od tega mesto?

Skupaj z Energetiko imamo malo manj kot 73 odstotkov. Če bi takrat podlegel pritiskom v mestni občini, kjer so vztrajali, da se občina umakne iz Nigrada, bi bilo danes to podjetje v stečajni masi. Plačali smo 700.000 evrov in ni mi žal, da smo to naredili, saj imamo večino v nadzornem svetu.

V nekem intervjuju ste izjavili, da bi morala NKBM reševati probleme mariborskega gospodarstva. Bi morala potemtakem NLB reševati probleme ljubljanskega gospodarstva?

Narobe ste razumeli mojo izjavo: dejal sem, da je to banko ustvarilo mariborsko gospodarstvo...

Nič nisem narobe razumel: točno tako je pisalo v intervjuju.

A ste izpustili tisto, kar sem rekel prej in kar sem rekel kasneje. To banko je ustvarilo mariborsko gospodarstvo: TAM, Metalna, Livarna...

Oprostite, a sanirala jo je država z davkoplačevalskim denarjem, ki ni prišel le iz Maribora. Če je ne bi sanirala, bi bila banka danes pod vodo.

Se vam zdi normalno, da lahko nekdo dvigne telefon in pokliče v Maribor, gospod Matjaž Kovačič (bivši predsednik uprave NKBM) pa da takoj 10 milijonov evrov za Stožice, ko pa mi prosimo za 10 milijonov evrov kredita, pa ga ne dobimo?

Pa nekoliko bolj spodbudna novica: 750.000 evrov boste dobili od loto milijonarja.

Tega pa še ne vem, ker še nisem dobil podatka, kje ima dobitnik stalno bivališče. Slišim, da naj bi bil celo delavec iz BiH, v tem primeru bo denar končal kar pri Dursu v Ljubljani. Sicer pa sem že povedal, kam bi dal denar: za šolsko in predšolsko vzgojo, 20.000 evrov pa bi namenil mariborskim reševalcem za nakup reševalnega motorja.

Maks bo?

Bo, ko bo zaprta finančna konstrukcija in ko bom dobil sklep vlade, da lahko gremo delat galerijo.

Kje pa boste dobili denar za njegovo redno delovanje?

Iščemo po proračunu, nekaj pa bomo vzeli kredita. Med mestnimi občinami smo nekje na sredini po zadolženosti na prebivalca.

Če bi sešteli vse ovadbe, ki so jih proti vam vložili na tožilstvu, koliko zapora vam še grozi?

Niti en dan.

Še zaupate v pravosodni sistem?

Zaenkrat še.

Kaj pa v policijo in tožilstvo?

Boli me bolj to, da prihajajo ovadbe, ki so politično motivirane.

V tem kontekstu ste večkrat dejali, da se čudite, da kriminalisti ne preiskujejo ljubljanskega župana.

Tega nisem nikoli rekel! On se je sam izpostavil, ko je pred volitvami rekel, da proti njemu ni vložena nobena kazenska ovadba.

Koga pa ste imeli v mislih, če ne ljubljanskega župana?

Nobenega. Jaz imam dobro mnenje o vseh županih, ki imajo kaj pokazati, res pa je, da ko so na oblasti levi, preganjajo samo župane z desnice oziroma take, ki so desnici naklonjeni.

Tone Krkovič je na sojenju v zadevi Patria dejal, da sedaj, ko je na oblasti Janša, ni več razloga za pregon. Bi se s tem strinjali?

To je najslabše, če bi bil pregon, tudi mene, odvisen od barve vlade. Vsak, ki je zlorabil svoja pooblastila, mora biti preganjan, ne glede na to, kdo je na oblasti.