Konec istega leta je kot prvi Kanadčan zmagal na domači tekmi svetovnega pokala v Lake Louisu, kar je bila izjemna kanadska zgodba o uspehu. V soboto pa je v Chamonixu dobil svoj tretji smuk v karieri. Zgodba je še toliko bolj impresivna, ker je bil v zadnjih treh sezonah neprestano na seznamu poškodovancev, ki so na redkih tekmah svetovnega pokala bolj sodelovali kot tekmovali.

Med letoma 2003 in 2005 je imel Jan Hudec tri operacije kolena, po zaslugi slovenskega trenerja Dušana Grašiča pa je sploh lahko nastopil na SP v Areju, ki ga je izstrelil med nesmrtne. Ko je kazalo, da se je rodila nova zvezda kanadskega alpskega smučanja, je po drugi zmagi v Bormiu leta 2008 sledil trening v Wengnu. Na njem je Hudec grdo padel in se spet večkrat znašel na operacijskih posteljah. Lani je celo razmišljal, da smuči postavi v kot.

"Znašel sem se povsem na dnu. Ko je nekajkrat po vnovičnem povratku kazalo, da je forma v vzponu, sem venomer padel in si kaj polomil. Le prijateljem se lahko zahvalim, da so mi dajali denar, s katerim sem lahko plačeval položnice," se je v Chamonixu težkih časov spominjal Jan Hudec, rojen na Češkoslovaškem, od koder so starši pobegnili v Jugoslavijo, kasneje v München, iz Bavarske pa v Kanado. Tridesetletni smukaški junak živi v Calgaryju v kanadski zvezni države Alberta.

Jan Hudec ni bil edini Kanadčan, ki se je odlično znašel v polarnih razmerah, ki v zadnjih dneh vladajo po Evropi. Z izjemnim ekipnim uspehom, ki ga je s tretjim mestom dopolnil Erik Guay, z uvrstitvijo kariere pa s petim še Benjamin Thomsen, so spominjali na čase Crazy Canucks, kot so mediji v 70. in 80. letih poimenovali izjemno generacijo kanadskih drznih mož - Dava Irwina, Dava Murraya, Steva Podborskija, Jima Hunterja in Kena Reada. Slednji je bil zadnji Kanadčan, ki je pred Hudecom daljnega leta 1978 dobil tekmo v Chamonixu. Ob tem je treba poudariti, da so kar trije kanadski smukači iz udarne garde poškodovani - John Kucera, Michael Osborne - Paradis in Robbie Dixon.