Če je ACH v Belgiji preživel mnogo vzponov in padcev, je šla njegova pot v Ljubljani samo navzgor. Ključ je bil v trdnem sprejemu in bloku, ki je gostujoče odbojkarje spravljal v obup. Roeselare je imel nekaj prebliskov v prvem nizu, a šele po vstopu rezervnega podajalca Ryana Ammermana, lani nesojenega člana ACH Volleyja, ki prihaja iz številčne družine, saj ima še sedem bratov in sester. Resne grožnje Belgijci niso nikoli predstavljali. Nekaj upora so ponudili še v tretjem nizu, a le toliko, da končnica ni bila povsem dolgočasna.
Največ točk je dosegel Alen Šket (19), ki je ponovno zbral tudi največ blokov (6). Pomemben učinek v napadu sta imela blokerja Matej Vidič in Milan Rašić, ki sta dobila več žog Dejana Vinčića, kot je bila navada v ligi prvakov. »Šlo je za dogovor s trenerjem, saj smo že na prvi tekmi videli, da so Belgijci najbolj ranljivi po sredini,« je razložil najboljši slovenski organizator igre. Pozabljen na klopi je ostal Alan Komel, saj sta na sprejemu pred njim priložnost s klopi dobila mlada Jan Klobučar in Klemen Čebulj.
»Slovensko javnost smo razvadili, potem ko smo se tolikokrat uvrstili v izločilne boje lige prvakov. Toda potrebno je poudariti, da bi pred petimi leti vsak trdil, da je odličen uspeh, če se slovenska ekipa uvrsti med štiri najboljše v sicer drugorazrednem pokalu CEV,« je pristavil kapetan Andrej Flajs, ki je bržkone nehote pozabil, da je ACH pred petimi leti to drugorazredno tekmovanje, takrat pod imenom Top Teams, celo osvojil. Pred lani pa je bil med štirimi najboljšimi v prvorazrednem tekmovanju – ligi prvakov.
