Izobrazba je začela postajati vse pomembnejša in hkrati - od druge polovice minulega stoletja - tudi dostopnejša. "Še posebno v zadnjih dveh desetletjih se je zanimanje za nadaljevanje študija po srednji šoli skokovito povečalo: pred 20 leti je med prebivalci Slovenije v starosti od 19 do 23 let študiral vsak peti, v študijskem letu 2010/11 pa je bil študent v tej starostni skupini že vsak drugi," je zapisala Andreja Kozmelj s statističnega urada. V študijskem letu 2010/2011 je bilo v Sloveniji vpisanih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje 107.134 ljudi. Slovenski študenti so del skoraj 20-milijonske množice študentov, ki se izobražujejo v državah članicah Evropske unije. Po podatkih Eurostata se lahko pet držav med njimi (Nemčija, Francija, Italija, Poljska in Združeno kraljestvo) pohvali z več kot dvema milijonoma študentov. Ti študenti predstavljajo skupaj s španskimi študenti dve tretjini vseh študentov v EU.

Študent v EU star povprečno 22 let

Študenti v EU, vpisani v terciarno izobraževanje (višješolsko in visokošolsko), so bili po podatkih Eurostata v študijskem letu 2008/2009 v povprečju (mediana) stari 22,1 leta. Najmlajši so bili študenti na Irskem (20,2 leta) in v Franciji (20,5 leta), najstarejši pa študenti na Danskem (25,2 leta) in Švedskem (25,3 leta); študenti v Sloveniji so se s povprečno starostjo 22,2 leta uvrstili v sredino.

V večini držav članic Evropske unije je študentk več kot študentov; v EU27 je med študenti 55,5 odstotka študentk. Slovenija se z 58 odstotkov študentk uvršča nad povprečje v EU27, skupaj z baltskimi državami, Švedsko, Dansko, Slovaško in še nekaterimi drugimi državami članicami EU. Le v dveh državah v evropskem visokošolskem prostoru je med študirajočo mladino več študentov kot študentk, na Cipru (46,8 odstotka) in v Liechtensteinu (31,7 odstotka).

Družboslovje - najprivlačnejše študijsko področje

Študenti se v največjem številu odločajo za študij družboslovnih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. V EU je v letu 2008/09 izbralo družboslovje za svoje študijsko področje 35 odstotkov študentov. V Sloveniji je bil delež takih študentov še nekoliko višji, še posebno pri ženski populaciji; za študij na tem študijskem področju se je namreč odločilo kar 44 odstotkov študentk.

Na več drugih študijskih področjih pa Slovenija po deležu vpisanih študentov zaostaja za povprečjem v EU27. Za študij na področju naravoslovja, matematike in računalništva se je v EU odločilo 10,2 odstotka, v Sloveniji pa 6,2 odstotka študentov; študij zdravstva in sociale si je v EU27 izbralo 14,1 odstotka, v Sloveniji pa 8,1 odstotka študentov.

Večina evropskih študentov študira doma

Od začetka bolonjskega procesa namenja evropski visokošolski prostor veliko pozornost spodbujanju mobilnosti študentov. Delež študentov, ki se odločajo za študij v drugi državi (v celoti), počasi narašča. Po podatkih Eurostata je v študijskem letu 2008/2009 študiralo zunaj svoje države, torej v kakšni drugi državi v evropskem visokošolskem prostoru, povprečno 2,7 odstotka študentov. Slovenci smo z 2,2 odstotka takih študentov nekoliko zaostajali. Za študij v tujini so se v največjem deležu odločali študenti iz Liechtensteina (71,8 odstotka), Cipra (36,4 odstotka) in Irske (14,8 odstotka).

V študijskem letu 2010/11 je bilo med študenti v Sloveniji 2,1 odstotka tujcev; med temi sta bili dve tretjini državljanov držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V EU27 je bilo leta 2008/09 v povprečju 3,1 odstotka tujih študentov; delež tujih študentov med vsemi študenti je bil največji v Avstriji (14,4 odstotka).