Razstava bo sicer namenjena popularizaciji Šentanske doline, okolju in odnosu do njega. Primerna bo tako za najmlajše kot šolske skupine in seveda odrasle. V tem koncu Slovenije je sicer zaradi bogatih nahajališč fosilov bolj poznana Dovžanova soteska. "V resnici pa je iz geološkega stališča vsaj toliko, po mojem mnenju pa še mnogo bolj, pomembna Šentanska dolina," je prepričan Miha Jeršek. Šentanska dolina in okoliški hribi namreč ponujajo raznolik vpogled v burno geološko zgodovino tega ozemlja. Kamnine z ohranjenimi fosili pričajo o nekdanjem življenju v različnih življenjskih okoljih. Pojavi rudnih mineralov so bili ponekod ekonomsko pomembni in so zaznamovali razvoj tako doline kot samega Tržiča. Navsezadnje je potres pred davnimi leti sprožil plaz in zasul tedanji zaselek, ljudje pa so se preselili iz doline na današnje mesto med sotočje Mošenika in Bistrice. In tako je pravzaprav nastal Tržič.
"Skalni podori nas stalno opominjajo na moč narave, ki je v Šentanski dolini zaradi geomorfoloških značilnosti še toliko bolj izrazita. Šentanska dolina pa ponuja tudi izjemno naravno bogastvo, ki ga kljub vsemu še vedno premalo cenimo - vodo," je še dodal Miha Jeršek. Na povsem "praktične" učinke geohazarda je leta 2010 opozoril dogodek, ko so na posestvo v Koroški ulici v Tržiču (v lasti Bojana Križaja) zgrmeli večtonski bloki kamnin in poškodovali objekt in ograjo. "Na srečo v bližini ni bilo domačinov, tako da skale niso terjale življenj. Da bi bilo čim manj ogroženih življenj in imetja, bi zato bilo smiselno, da se mnenje geologov v naši državi še bolj upošteva," je opozoril Miha Jeršek. Del razstave bodo tako tudi fotografije tega dogodka.
