V pogajanjih, ki naj bi se v prihodnjih tednih obnovila, se bo pokazalo, ali gre za pogajalsko taktiko ali bo konzorcij kupcev za delnico Mercatorja res ponudil bistveno nižjo ceno. Če bo Agrokor odstopil od dogovorjene kupnine, bo s tem potrdil tudi ugibanja, ki se pojavljajo že od oddaje nezavezujočih ponudb, namreč da je bila njegova ponudba zgolj manever, s katerim je iz pogajanj izločil preostale ponudnike in da dejansko že od samega začetka ni resno mislil s tako ponudbo.
Zapleti bi NLB rešili iz zagate
Prodajalce naj bi po trditvah naših virov Agrokorjevi svetovalci k znižanju kupnine poskušali še pred podpisom kupo-prodajne pogodbe prepričati z argumentacijo novega vrednotenja Mercatorja. Kot je znano, je njegova uprava za lansko leto že sporočila nižje rezultate poslovanja od načrtovanih, še ostrejše razmere poslovanja pa je napovedala za letošnje leto.
Nižja ponudba bi lahko prišla prav tistim prodajalcem, ki nad transakcijo zaradi očitnih tveganj niso tako navdušeni kot na primer tuje banke in uprava Pivovarne Laško. Zlasti bi to iz zagate rešilo NLB, ki ni dobila zelene luči nadzornega sveta za podpis kupo-prodajne pogodbe, sedaj pa bo za soglasje morala čakati na skupščino, na kateri bo glavno besedo imela država. Skupščina bo predvidoma potekala šele v drugi polovici marca. Ob tem se že pojavljajo vprašanja, ali bo takrat konzorcij prodajalcev sploh še obstajal. Po konzorcijski pogodbi, podpisani junija lani, morajo namreč zainteresirani kupci do sredine marca predložiti zavezujočo ponudbo. Agrokor je za zdaj še ni predložil, ampak so se prodajalci z njim pogajali neposredno o sklenitvi kupo-prodajne pogodbe.
Kaže, da je Zorko zavajal
Po naših informacijah so se prodajalci dogovorili, da se bo prodajni konzorcij v prihodnjih dveh tednih ponovno sestal in glasoval o podpisu kupo-prodajne pogodbe. Kot vse kaže, prodajalci torej formalno še niso izkazali nedvoumne podpore poslu z Agrokorjem, čeprav so v Laškem trdili drugače. To pa potrjuje tudi ocene, da je uprava Pivovarne Laško z Dušanom Zorkom na čelu zavajala svoj nadzorni svet, ko je pred tednom dni trdila, da je bila prodaja zaključena že decembra, ko so se predstavniki prodajalcev strinjali z bistvenimi elementi prodaje. Čeprav osnutka kupo-prodajne pogodbe niso niti parafirali niti je niso potrdili pristojni organi družb, je uprava nadzornike stisnila v kot s pravnimi mnenji, da bodo družbo izpostavili tveganju plačila odškodnine po konzorcijski pogodbi, če ne bodo soglašali s prodajo delnic Agrokorju.
Da bi vlado Janeza Janše, ki se uradno - če odštejemo negativna stališča posameznih predsednikov strank - še ni izrekla o prodaji Mercatorja, prepričali o prodaji, Agrokorjevi lobisti na mizo prinašajo še druge možne predloge. Po enem od njih bi obudili ideje o povezovanju Mercatorja in Konzuma, po drugem pa bi prepričali državo, naj vstopi v lastništvo Mercatorja s 25-odstotnim deležem. Toda izkušnje kažejo, da je država, kjerkoli je ob prodaji strateškemu partnerju obdržala kontrolni delež, izšla kot poraženka. Takšna aktualna primera sta podjetji SIJ - Slovenska industrija jekla in Splošna plovba, ki sta bila prodana v času prve vlade Janeza Janše, država pa v vseh teh letih ni dobivala niti dividend. Prav tako ni uspela preprečiti izčrpavanja teh družb, med drugim preko transfernih cen.
Bo Agrokor startal na delež Laščanov ali prevzem?
V primeru, da bi prodajni konzorcij zaradi nasprotovanja države kot lastnice NLB razpadel, naši viri omenjajo več možnih scenarijev, pri čemer nihče ne pričakuje, da bi se Agrokor vdal v usodo. Po enem od scenarijev naj bi v prihodnjih mesecih tako poskušal kupiti vsaj 23-odstotni delež Mercatorja v lasti Skupine Pivovarna Laško, podobno kot je poskušal lani spomladi, vendar je to preprečil urad za varstvo konkurence. Za Agrokor bi to pomenilo, da bi onemogočil prodajo Mercatorja drugemu kupcu. Toda njegovi svetovalci namigujejo, da je ta scenarij malo verjeten. Kot je znano, Agrokor lastnih sredstev za vstop v Mercator nima, njegovi partnerji pa financiranje pogojujejo s pridobitvijo večinskega paketa delnic, saj le upravljanje podjetja omogoča iskanje sinergijskih učinkov.
Zato ne presenečajo informacije, da Agrokor skupaj s svojim svetovalcem JP Morgan preverja možnosti objave prevzema Mercatorja. O tem naj bi tudi že obvestili EBRD, ki je manjšinski lastnik Agrokorja in ki je bil predviden za enega od možnih partnerjev Agrokorja pri financiranju prevzema Mercatorja. V morebitnem prevzemu naj bi najprej kapitalsko okrepili Agrokor, preostanek prevzema pa bi financirali s posojili. Pri tem ostaja nejasno, kako bo Agrokor prepričal svoje obstoječe financerje, da z novim zadolževanjem ne bo kršil zavez. Ob izdaji obveznice leta 2010 se je namreč zavezal, da se razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA ne bo zvišalo nad 4, medtem ko je istega leta razmerje znašalo že 3,8, sedaj pa uradno znaša 3,9.
vesna.vukovic@dnevnik.si, suzana.rankov@dnevnik.si
