V Kazahstanu so v tem tednu namerili kar 43 stopinj Celzija pod ničlo, nizke temperature in celo sneg pa so presenetili tudi mediteranske Grke in Turke. Ukrajinci, med katerimi je mraz terjal največ življenj, so v mrzlih nočeh namerili tudi do trideset stopinj Celzija pod ničlo in postavili okoli 2000 šotorov za brezdomce. Slovaki zapirajo šole, na Češkem zaradi mraza pokajo tračnice, v Bolgariji so zamrznili bankomati, pri nas piha "orkanska" burja, ekstremno nizke temperature, ki jih marsikje spremlja še obilno sneženje, pa so namerili tudi na Poljskem, v Srbiji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini in še nekaterih državah. Do četrtka so v Evropi našteli že več kot 150 žrtev ledene zime. Iz za tamkajšnje razmere zmerno hladne (minus 20 stopinj) Moskve je za nameček zavel še strah, ali bo Rusija zaradi povečane potrebe po zemeljskem plinu v najbolj mrzlih dneh Evropo sploh lahko zalagala z zadostno količino zemeljskega plina (Rusija je dobavo plina že zmanjšala). Nad najhujšim mrazom v zadnjih 27 letih so se pritožili tudi Italijani, ki so - ob boku poročanj o številnih smrtnih žrtvah po Evropi - agencijam nekoliko perverzno potožili tudi, da je bil Ferrari zaradi snega prisiljen prestaviti predstavitev novega dirkalnika v Maranellu.

A polarni mraz v Evropi le ni tako zelo nenavaden pojav. Meja med severnim polarnim zrakom nad 65 stopinjami zemljepisne širine in toplejšim zrakom nad zmernimi geografskimi širinami, kjer leži Evropa, namreč ni fiksna, temveč neprestano niha na sever in na jug. Tokrat se je spustila nekoliko južneje. "Ni posebnega razloga, da je tak mraz udaril prav letos. Lahko bi tudi lani ali pa prihodnje leto. Letos se je pač slučajno zgodilo, da je prišlo do tako močnega dotoka mrzlega zraka s severovzhoda," pojasnjuje dr. Jože Rakovec z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. "Gre za naravno gibanje zraka, brez kakšnih posebnih sprožilcev," razlaga tudi Jure Cedilnik z agencije za okolje. Kljub temu tako nizke temperature v tem delu Evrope v povprečju doživimo le vsakih deset let ali več, vendar pa to ne pomeni, da gre za nekakšen stalen vzorec, ki ga je moč napovedati že deset let vnaprej.

Na evropske zime sicer v veliki meri vplivajo široka ruska prostranstva na severu Azije, ki se zaradi svoje lege in velike mase kopnega pozimi zelo ohladijo. Če vetrovi zapihajo iz severovzhodne smeri proti Evropi, s seboj prinesejo ledeno mrzel zrak. Ker je sonce januarja in februarja za nameček še šibko in dan še vedno precej kratek, se tla v Evropi tudi ne morejo učinkovito ogreti. Še huje je, če zapade še sneg, ki dodatno hladi zrak pri tleh. "Sneg je edini razlog, da imamo v Sloveniji napovedi okoli deset in petnajst stopinj Celzija pod ničlo, v Srbiji pa tudi do minus trideset. Zračna masa je v Srbiji in Sloveniji podobna, vendar je tam veliko snega, ki dodatno ohlaja zemljo in zrak," pripoveduje Cedilnik.

O eni izmed najhujših zim v zadnjih letih so ta teden poročali tudi iz Japonske. V četrtek so iz Tokia sporočili, da je zaradi velikih količin zapadlega snega umrlo 55 prebivalcev. Največ se jih je smrtno ponesrečilo med odmetavanjem snega z ulic in streh, nekateri so umrli v plazovih, za druge pa je bil usoden sneg, ki je padal s streh. A tudi na Japonskem velika količina snežnih padavin še ne pomeni izrednega apokaliptičnega stanja. Predvsem severni del Japonske je vsako zimo deležen obilnih snežnih padavin, za katere je "kriva" lega japonskih otokov. Zračne mase, ki nad Japonsko prihajajo iznad severne Rusije in Kitajske, se nad Pacifikom dodatno navlažijo, zato so padavine ob stiku s kopenskimi pregradami pogosto obilne.

Sladke skrbi imajo medtem v Severni Ameriki. Količina snežnih padavin v Kanadi je zaenkrat druga najmanjša v zadnjih petih desetletjih, po poročanju Reutersa pa bo letošnja zima morda celo druga najmilejša v zgodovini ZDA. V četrtek so v severnih ameriških mestih New York, Detroit in Minneapolis na primer namerili od minus ena do čez deset stopinj Celzija. Tako očitna razlika med vremenskimi razmerami na dveh celinah seveda ni nič nenavadnega, razlaga Cedilnik, saj vreme v ZDA z dogajanjem v Evropi in Aziji zaradi oddaljenosti nima neposredne povezave. Mraz v ZDA namreč prihaja s severnega tečaja prek Kanade. Ker severnoameriško Skalno gorovje slemeni v smeri sever-jug in s svojo lego ne zadržuje vdorov zračnih mas s severa, imajo v ZDA sicer pogosto težave z nenadnimi snežnimi meteži, vendar je vreme v Severni Ameriki letos precej bolj prizanesljivo.