Prav lahko se zgodi, da bosta kobilarna in njen turistični del še letos znova pod skupno streho. Spomnimo, Janševa vlada je leta 2007 iz Kobilarne Lipica izločila njeno turistično-gostinsko dejavnost in jo prenesla na novoustanovljeno gospodarsko družbo Lipica Turizem, d. o. o., a je računsko sodišče v svoji reviziji ocenilo, da je bila ta združitev neučinkovita. "Argumenti, zakaj je prišlo do delitve, me niso prepričali, zato sem že na začetku lanskega leta takratni ministrici za kulturo Majdi Širca predlagal, da bi se gospodarska dejavnost in dejavnost javnega zavoda znova združili v enovito organizacijsko obliko," nam je dejal Rumpf.

V času, ko je vlada Janeza Janše turizem v Lipici odcepila od kobilarne, je bil predsednik sveta Kobilarne Lipica dr. Miha Brejc, zato smo ga povprašali za mnenje o morebitni vnovični spremembi. Pojasnil je, da so se za odcepitev turizma leta 2007 odločili zato, ker se lahko proračunski denar namenja le za vzrejo konj in za kulturni spomenik, medtem ko turizem, ki je gospodarska dejavnost, ne more biti na ramenih davkoplačevalcev. "Verjetno se ne bo dalo nič spremeniti, saj ni prav, da se proračunski denar porabi za pridobitno dejavnost, poleg tega bi bili z vrnitvijo na stari način organiziranosti vsi natakarji in kuharji spet javni uslužbenci," meni Brejc.

Navzkrižje interesov

Vlada Boruta Pahorja je imela tri leta časa, da popravi napako svoje predhodnice, a v tem pogledu ni bilo nobenih sprememb, čeprav jo je svet Kobilarne Lipica (takrat ga je vodil Igor Trebec) že avgusta 2009 opozoril na pomanjkljivosti takšne organizacijske oblike. Svetnike je zmotilo predvsem to, da tako javni zavod kot gospodarsko družbo vodi ista oseba, a je bilo zanje to moteče le, dokler je bil v Lipici direktor Matjaž Pust, kasneje pa ne več. Ministrstvo za kulturo je sicer junija lani imenovalo posebno delovno skupino, ki bi morala do konca leta 2011 pripraviti predlog, kaj storiti z gospodarsko družbo Lipica Turizem (mimogrede, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar opozarja, da ustanavljanje d. o. o. s strani javnih zavodov omogoča pranje javnega denarja), vendar konkretne zamisli še vedno ni na mizi. Ob tem, da tako Kobilarno Lipica kot gospodarsko družbo Lipica Turizem vodi ista oseba (Tomi Rumpf pogodbe o prenosu denarja med obema pravnima osebama podpisuje sam s seboj), kar pomeni navzkrižje interesov, je enaka zgodba pri svetu Kobilarne Lipica, ki hkrati nadzira javni zavod in gospodarsko družbo.

Svet KL je pod vodstvom Igorja Trebca (ta je junija 2010 protestno odstopil, nadomestila pa ga je Maja Simoneti) opozarjal tudi na neprimerno delitev prihodkov od turističnega jahanja, voženj s kočijo, ogledov kobilarne ter predstav klasične šole jahanja med Kobilarno Lipica in Lipica Turizmom. Kakšno je to razmerje, smo včeraj na novinarski konferenci povprašali direktorja Rumpfa. Zatrdil je, da gre večina teh prihodkov v korist Kobilarne Lipica, iz podatkov, ki nam jih je posredoval naknadno, pa je razvidno nasprotno, da glavnino denarja pobere Lipica Turizem: pri ogledih predstav kar 73 odstotkov, pri turističnem jahanju 62, pri vožnjah s kočijo 59 in pri ogledih kobilarne 52 odstotkov vseh prihodkov.

Po naših informacijah računsko sodišče meni, da je do prihodkov, ustvarjenih z naštetimi storitvami, upravičena le Kobilarna Lipica, medtem ko direktor Rumpf trdi, da to ne drži. Počakajmo torej revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je tik pred javno objavo. Dodajmo še, da je pregled poslovanja Kobilarne Lipica opravila tudi proračunska inšpekcija, in sicer v okviru inšpekcijskega pregleda ministrstva za kmetijstvo, ki Kobilarni Lipica na leto izplača približno milijon evrov. Izsledki tega nadzora še niso znani.

Bolezen in pogini konj oklestili turistično jahanje

Kobilarna Lipica je imela v letu 2011 za odstotek več obiskovalcev (100.175) kot leto prej. Lipiška hotela Klub in Maestoso pa sta imela lani 13 odstotkov manj obiskovalcev in tudi 13 odstotkov manj nočitev. Tomi Rumpf to dejstvo pripisuje predvsem zelo dotrajanemu hotelu Klub, v katerem so lani prenočili le udeležence konjeniških dogodkov, medtem ko ga drugim gostom niso ponujali. Letos ga ne bodo več odpirali, načrtujejo pa njegovo obnovo v hotel s štirimi zvezdicami. Sokrivec za upad gostov v hotelu Maestoso pa je po Rumpfovih besedah Casino Portorož, ki ima tudi v Lipici svojo igralnico, a ji zaradi finančnih težav ni poravnal stroškov za že opravljene nočitve svojih gostov, zato so sodelovanje z njim prekinili.

Lipiški golf je po drugi strani v letu 2012 dosegel veliko rast (za dobro četrtino), dobro sta šla v promet tudi vožnja s kočijo in jahanje s poniji, medtem ko je bilo ogledov predstav klasične jahalne šole za 14 odstotkov manj kot leta 2010, turističnega jahanja lipicancev pa kar za četrtino manj. Tomi Rumpf danes priznava, da je to posledica lanskih obolenj in poginov konj v turističnem hlevu, saj jahalne ponudbe zaradi rehabilitacije lipicancev nekaj časa ni bilo.

Toda spomnimo, Tomi Rumpf je lani zatrjeval, da bolezen in pogini konj ne bodo vplivali na turistični obisk: "Dogodek ne bo imel bistvenega vpliva na dejavnost lipiške črede, ki teče po ustaljenem redu, prav tako ne bo vplival na programe turističnih obiskov," je 21. julija 2011 Rumpf zapisal v sporočilu za javnost.