Strokovnjaki s tega področja na naslednjih straneh opozarjajo na nekaj podrobnosti, pa vendar se mnogi vozniki ne morejo povsem otresti občutka, da so zavarovalnice pri ponujanju svojih storitev zelo sladke, ko pa je treba izplačati denar, pa najdejo vsako nemogočo vejico, člen ali še kaj, da zaščitijo svoje interese. A če voznika, ki sta udeležena v manjšem trku, vse naredita kolikor toliko prav in se normalno sporazumeta in pokažeta dovolj zrele pameti, se zadeva praviloma ne bi smela zaplesti.
A kaj, ko danes Slovenci na cestah in v vsakdanjem življenju živimo tako, da človek ne ve več, ali bi se prijel za glavo ali za "ta zadnjo". Laži, izmikanja, poneverjanje, grožnje, vse to je lahko del celotnega postopka, in šele takrat lahko človek spozna, kakšne grešne duše sedijo v avtomobilih okoli njega. Vsekakor je več kot dobrodošlo, da v takih primerih ohranite trezno glavo, ne podpisujete kakšnih napol vsiljenih zapisnikov, da vas iz tira ne vrže kakšno vpitje ali zmerjanje drugega udeleženca v nesreči (navadno vreščijo ravno tisti, ki so tudi krivi za trčenje, po načelu napad je najboljša obramba) in zadevo prepustite strokovnjakom. A tem morate dati v roke ustrezne dokaze in papirje.
Evropsko poročilo o nesreči je alfa in omega vsega, brez tega nikar ne zapuščajte mesta nesreče. Sladke obljube, da se vam bo druga stran "javila po telefonu, vas poklicala" in podobne obljube ali sladke besede so star trik. "Zaupati je sicer dobro, napisati na papir pa še bolje," pravi pregovor. Brez tega ste lahko goli in bosi in kot je v navadi, največji lumpi najbolje poznajo zakonodajo. A ne dajte se, zahtevajte svojo pravico, čeprav ste krivi, se sprijaznite s tem in priznajte. Nekaj denarja bo šlo po zlu, a si boste privarčevali veliko slabe volje in živcev. Ti pa so danes, v teh časih, ko človek nikoli ne ve, kaj ga čaka za naslednjim vogalom, tudi nekaj vredni, mar ne? Denar ali pločevina namreč, pa naj ga bo obojega vedno premalo, vseeno le ni vse.
