V davnih šestdesetih sem bil vaš študent, na FF v Ljubljani vas je poslušalo tudi moje takratno dekle, danes še vedno moja žena. Oba sva upokojenca. Cenila sva vas kot temperamentnega in ustvarjalnega človeka, otroku sva s ponosom kupila vašo knjigo Drejček in trije Marsovčki, češ, ustvaril jo je človek, ki ga poznava in spoštujeva. Človek, ki dobro ve, "da so domišljija krila, na katerih letimo".

V tej Dnevnikovi rubriki sem prebral, da ste se na preteklih volitvah navduševali nad tako imenovano upokojensko stranko (voli jo 10 odstotkov upokojencev) in za takšno pomoto navduševali tudi druge. Tega si ne znam razlagati drugače, kot da vas je pri tem vodila domišljija. Bolj čustva in predstava o tem, kaj naj bi ta (sicer anahronistična) stranka počela, kot dejanska izkušnja z njo in s človekom, ki z njo in volilci manipulira. Že davno tega sem prav v tej "vaši pošti" zapisal, da gre za enega najbolj sprenevedavih ljudi na Slovenskem. Kar pa sploh ni največji problem, saj ima pravico, da je tak, kot hoče biti. Problem je drugje, moj cenjeni profesor, problem je v nas, v volilcih, ki nekritično pogoltnemo vabe, kot je, na primer, tista najbolj sluzasta: "skrb za moje upokojenčke", da drugih abotnosti ne naštevam. Problem je, ker se pustimo omamljati z manipulacijo, ker se odzivamo čustveno in s popolno izgubo spomina za vse, kar je ta možakar doslej že počel. In bo to počel dotlej, dokler bodo volilci hlepeli po pravljicah in sprenevedanju, dokler mu bo uspevalo bučnice prodajati za suho zlato. Ko jih enkrat unovči, ga skrbi le to, kakšno stojnico za mešetarjenje s svojo kramo bo postavil naslednjič. Taki ljudje nas pravzaprav prezirajo, žalijo naš razum in izkoriščajo naša čustva, strahove in frustracije, a se najdejo med nami tudi taki, ki ga volijo celo za "obraz leta". Prepričan sem, da bo z dvigom splošne kulture in razgledanosti tovrstne manipulante sčasoma odplavilo. Enega je že!

Do takrat pa, moj spoštovani profesor, nam preostane le upanje, da vladajo na Marsu prijaznejši odnosi med ljudmi.

P. S.: Ker cenim vaš smisel za literarno ustvarjanje, sem skorajda prepričan, da upokojenske stranke le niste volili, ste pa nam s svojim pismom dali misliti. Vsaj tistim, ki jim razmišljanje ni neobvladljiv napor.

Josip Meden