Vsi trije športniki so bili upravičeno deležni velike pozornosti, saj gre za zgodovinski uspeh tega športa. Sicer so slovenske barve na olimpijskem turnirju taekwondoisti že zastopali, leta 2000 v Sydneyju je nastopil Marcel More, a kar treh potnikov tega športa letos v London ni pričakoval nihče.
"Sanje so se šele začele, zato smo trdo delali. Vsekakor tega nisem pričakovala, čeprav sem vseskozi upala, da mi bo uspelo, in občutki so fantastični. Zdaj me čaka še pol leta težkih treningov in povem vam, da v London ne potujemo samo zato, da bomo le udeleženci olimpijskih iger. Najboljši izid moje kariere še pride," je dejala 28-letna Nuša Rajher, sicer članica športne enote slovenske vojske.
Rajherjeva je bila na seznamu med 86 slovenskimi kandidati za nastop na letošnjih olimpijskih igrah, medtem ko sta širšo javnost presenetila Trajkovič in Anićeva. "Tega uspeha sem zelo vesel, prav tako kot dejstva, da mi je še pravočasno uspelo sanirati poškodbo hrbta. To je zdaj za mano in se lahko v miru pripravljam na olimpijske igre. Najprej bo treba obnoviti bazo in nato piliti finese. Motivacije za treninge mi nikoli ni manjkalo in ne bom skrival, da si v Londonu želim kolajno," je povedal 20-letni študent matematike Ivan Trajkovič.
Slovenske barve bo v Londonu branila tudi Anićeva, ki je po materi Slovenka. Študentka informatike v Zagrebu se je za slovensko reprezentanco odločila, potem ko v hrvaški ni imela veliko možnosti. Hrvati imajo v tej kategorijo Sandro Šarić, dobitnico bronaste kolajne na olimpijskih igrah v Pekingu. "Na Hrvaškem je več zanimanja za ta šport in posledično več konkurence že znotraj reprezentance. Videla sem priložnost, če nastopim za Slovenijo, in zagrabila sem jo. Želela sem si na olimpijske igre in uspelo mi je," pa je o uvrstitvi na olimpijski turnir povedala Franka Anić, ki prihaja s Korčule.
"Uspeh ni presenečenje. Na podlagi rezultatov smo imeli upravičeno velike želje, nismo pa si upali napovedati. Reprezentanca je mlada, vsi so stari okrog 20 let, vendar imajo za seboj veliko kilometrine. Že od majhnega trenirajo in so na tekmah. Reprezentanca ima podlago, prave temelje, zato računamo, da bodo v naslednjih let dosegli še marsikaj," je povedal trener slovenske reprezentance Dušan Pantar, ki je nad rezultatom svojih varovancev navdušen, še bolj pa bi bil, če bi v London popeljal vse štiri tekmovalce. V Kazanu je nastopil še en slovenski borec, Jure Pantar (do 68 kg), ki je prvo borbo dobil, nato pa zaradi neodločenega rezultata po sodniški odločitvi izgubil proti nizozemskemu borcu Dannisu Bekkersu in končal na nehvaležnem četrtem mestu.