"Gospodarskih rešitev ne iščite brez gospodarstva. Povabite nas k mizi in dobili boste najboljše sogovornike," je uvodoma dejal Turk. Predsednika vlade je pogrešal tudi Peter Kraljič, nekdanji direktor in partner svetovalne službe McKinsey, ki meni, da potrebuje država resen koncept za pet let. "Če bi bil Janša tukaj, bi bilo jasno, da jemlje gospodarstvo resno," je menil Kraljič.
Turk je uvodoma izrazil upanje, da bo politika prepoznala pomen zahtev gospodarstva, vzpostavljanje dialoga z vlado pa bo poglavitna naloga združenja. Največ zanimanja je ob vseh nalogah in ciljih združenja po Turkovih besedah vzbudila zaveza, v kateri so si zadali uvrstitev Slovenije med petnajst najbolj razvitih držav Evropske unije do leta 2020 in vsaj štiriodstotno povprečno letno rast.
"Uvrstitev med petnajst najbolj konkurenčnih držav unije ni dovolj ambiciozen cilj," pa je prepričan Kraljič. Meni, da bi si morali za cilj postaviti uvrstitev med petnajst najbolj konkurenčnih držav na svetu, kar po njegovem ni nedosegljivo, saj je med njimi cela vrsta malih evropskih držav. Christof Droste, predsednik sekcije tujih menedžerjev in direktor družbe Hella Saturnus, je dodal, da je uvrstitev med petnajst držav Unije dejansko uvrstitev v drugo polovico držav, medtem ko sam meni, da bi morali biti med prvo polovico najuspešnejših držav.
Če in kako bi Sloveniji to lahko uspelo, je poskušal pojasniti direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Ta je poudaril, da je za rast slovenskega gospodarstva ključnega pomena dogajanje v mednarodnem okolju, a dejstvo, da smo na repu evropskih držav, ko sta za nami le še dve državi, kaže tudi na notranje težave. Čeprav je izvoz res vedno bil tisti, ki je vplival na gospodarstvo, pa imamo težave na področju javnih in poslovnih financ in cena zadolževanja na trgih je takšna, da si je ne moremo privoščiti, je pojasnil. Močno zaostajamo tudi na področju konkurenčnosti, predvsem ko govorimo o stroškovni učinkovitosti, zapletenem davčnem okolju, visokih obremenitvah.
Pogovori med gospodarstvom in vlado bodo nujni, a Kraljič vidi večjo potrebo kot po dialogu po "trialogu", to je med gospodarstvom, vlado in sindikati. Na včerajšnje srečanje je bil povabljen tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki je pozdravil željo po sodelovanju, je pa opozoril, da reform niso potrebni le delavci, ampak tudi inštitucije, kot je na primer ECB. "Socialna država, socialne pravice ne smejo biti razumljene kot sovražnik napredka, gospodarske rasti," je dejal Semolič in izrazil pomisleke o uvedbi socialne kapice ter znižanja davkov. Vasle je ob tem pripomnil, da samo sodelovanje, kot smo mu bi bili priče minula leta, ne bo dovolj, saj je nujno, da pripelje to sodelovanje tudi do rezultatov.
katja.svensek@dnevnik.si
