Še več, kaj lahko se zgodi, da bo prišlo živo srebro znova nad ledišče šele proti koncu prihodnjega tedna. Da, prav ste prebrali, pred nami je vsaj 10-dnevni ledeni paket, pa če ga želite ali ne. Če ste do sedaj v omarah uspešno skrivali najtoplejša oblačila (in okostnjake…), je napočil skrajni čas, da jih privlečete na plan. Vključno z dolgim spodnjim perilom in drugimi tradicionalnimi pripomočki "topl(otn)e" medicine (alkoholni napitki prav gotovo niso med njimi). Mraz seveda ne pride kar tako, temveč ga prinese premikanje zračnih mas, po domače veter. Zato bo tudi ta v naslednjih dneh občasno (pre)močan na že znanih burjastih mestih in v višjih ter precej bolj prevetrenih nadmorskih višinah. Tako boste lahko kar na lastni koži preizkusili temperaturno lestvico oziroma indeks ohlajanja telesa zaradi vetra, mednarodno bolj znan po oznaki z angleškega govornega območja tudi kot "windchill" indeks.

Svečniški vremenski pregovori

V prihodnjih dneh bo zamrznila marsikatera vodna površina, kar se bo tokrat zgodilo še hitreje, saj je zaradi večmesečne suše v vodnih telesih precej borna količina voda. Na svoj račun bodo prišli vsi ljubitelji drsanja, a pozor, da vas ne speljejo na led, ker je lahko ta mestoma zelo tanek. Če ste (na)drsali že pred tem, pa jih boste raje opazovali od daleč. Pozorni bodite tudi na jutrišnji, po starem vremenskem koledarju izredno pomemben dan oziroma na svečnico. Ta nam bo s svojim hudim mrazom dala vedeti, da zime še ne bo tako kmalu konec, ker pač ni nobene možnosti, da bo kaj kanilo od ledene sveče (odjuga), temveč le s strehe (še posebno, če je ta slabo izolirana). "Ako bo svečnica zelena, bo velika noč snežena," je še eden od starovremenskih pregovornih draguljev. Spomnimo, da na ta dan burja naznanja dobro let(in)o. S svečnico pa se končuje tudi razširjeno božično praznovanje, zato bodo ponekod, zlasti pa okoli cerkva, šele jutri pospravili okrasje. Pa nam je res treba tega mraza, kot da ni v zadnjem času dovolj že drugih obiskov in dejanj, ob katerih nas zmrazi? Ste se kdaj vprašali, od kod nam "pošljejo" ta za marsikoga polarni nebodigatreba?

Hladna podlaga - mrzla zračna masa

Zračna masa je gmota zraka, ki dlje časa vztraja nad razmeroma enotno pokrajinsko podlago (pomembni so oblike površja, rastje, nadmorska višina, vodne površine…) in se torej navzame toplotnih in vlažnostnih lastnosti podlage. Zračne mase delimo na celinske in morske, po geografski širini pa na ekvatorialne, tropske, polarne in arktične. Za naše območje najbolj značilne zračne mase - to so tiste, ki dajejo najbolj značilen pečat vremenskemu dogajanju nad Slovenijo - so štiri. In zdaj je na obisku polarna celinska oziroma najbolj mrzla med njimi, ki nastaja nad severno Evrazijo. Poleg mraza nam prinaša še sušo (ali z njo nadaljuje…), vse to pa prinese nad nas obsežen sibirski anticiklon oziroma območje visokega zračnega tlaka s središčem nad osrednjo ali celo severno do severovzhodno Rusijo. Tamkajšnje velike površine kopnega in posledično tudi zraka nad njim v tem času zaradi dolgih noči močno ohladijo, kar povzroči nastanek anticiklona (v njem se zrak spušča), vendar ta le redko sega v višje plasti ozračja. Na južnem robu te "megatvorbe" pa lahko nastajajo tudi manjši cikloni, ki pa nas bodo, vsaj tako kažejo zadnje modelske napovedi, bolj ali manj obšli. Ker krožijo zračne mase v anticiklonu v smeri urnih kazalcev, pridejo do nas neposredno s severovzhoda ali vzhoda. Zato prisegajo nanje predvsem smučarji (če je že kaj snega od prej…) in drsalci, saj prinašajo mrzlo in pogosto tudi vetrovno vreme. Prav slednjega bo v naslednjih dneh v izobilju, saj bodo cikloni blizu našim krajem, a vendarle še dovolj daleč, da ne bomo občutili njihovega padavinskega vpliva, vetrovnega pač.