Združitev področja okolja s kmetijskim ministrstvom in področja prostora s področjem prometa v ministrstvo za infrastrukturo in prostor je iz več razlogov skrb zbujajoča in nedopustna, menijo podpisniki peticije s prvopodpisanim predsednikom ekološkega foruma pri stranki LDS dr. Božidarjem Flajšmanom na čelu.

Med razlogi za skrb so avtorji peticije zapisali, da koalicijska pogodba predvideva podrejanje področja okolja in njegovega varstva kmetijstvu, področje prostora pa bo podrejeno širjenju infrastrukture. Takšno ločevanje in podrejanje doslej pod ministrstvom za okolje in prostor združenih resorjev pelje v izničenje okoljskih in prostorskih vsebin ter pomeni dejansko odstranjevanje ključnih ovir za posege v okolje in prostor, menijo protestniki.

Dilema med gnojili in zaščito vodnih virov

Načrtovano prerazporejanje resorjev namreč po besedah enega od podpisnikov peticije, ekologa dr. Dušana Pluta, pomeni, da bo posamezno novonastalo ministrstvo odločalo o nasprotujočih si interesih. "Eden osrednjih ciljev kmetijstva je povečevanje intenzivnosti kmetovanja, to pa v naših razmerah pomeni povečano porabo mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Hkrati bo naloga istega ministrstva zaščita okolja in vodnih virov. Že vnaprej lahko pričakujemo, da bo v teh primerih enotno ministrstvo odločalo tako, da bodo okoljevarstveni vidiki podrejeni kmetijskemu," meni Plut. Že v peticiji so namreč avtorji opozorili, da je okolje razumljeno kot zaviralec gospodarskega razvoja in ne kot pomembnejši člen v odnosu.

Še bolj problematično se zdi Plutu združevanje infrastrukture, kot so ceste in energetika, s področjem prostora. Po njegovih besedah vsak dan zaradi pozidav v Sloveniji izgubimo eno kmetijo ali sedem hektarjev kmetijskih zemljišč, prometna infrastruktura pa je tista, ki najbolj intenzivno posega v prostor. Ekolog opozarja, da bo pri izbiri, ali naj se na primer avtocesta gradi glede na najcenejšo možnost (torej čez kmetijska zemljišča) ali pa naj se v čim večji meri podredi ohranjanju prostora, kratko potegnila slednja varianta. "Okolje in prostor že skupaj pod istim ministrom nista bila dovolj močna, da bi se lahko uprla apetitom po pozidavi, kaj bo šele z njuno ločitvijo in podreditvijo trajnostno in razvojno neprimernim 'razvojnim apetitom'," je zaskrbljen Plut.

Urejanje prostora je namreč v koalicijski pogodbi razumljeno skoraj izključno kot servis za umeščanje državnih projektov v prostor, čeprav obsega še precej več družbenokoristnih nalog, se kritiki pridružuje arhitekt in urbanist ter direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin. S takšnim razumevanjem prostorskega načrtovanja se po njegovem mnenju krepi nevarnost, da bo to še manj celovito kot doslej.

Poleg politične je potrebna tudi strokovna presoja

"Strinjam se z mandatarjem za sestavo nove vlade Janezom Janšo, da moraš začeti pri sebi, če želiš varčevati. A zdi se mi, da je v tem procesu združevanja ministrstev malo umanjkala strokovna utemeljitev in gre predvsem za politične odločitve," sestavljanje nove vlade komentira nekdanja Zaresova ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Ministrstvo je pod njenim vodstvom januarja lani pripravilo analizo stanja, na podlagi katere bi nato ožja delovna skupina vlade morala v treh mesecih analizirati delovne procese in na njihovi osnovi pripraviti strokovno podlago za razdelitev posameznih resorjev na novo, da bi dosegli čim boljše sinergije in boljšo pripravo predpisov ter njihovo izvrševanje. A se je zaradi odhoda stranke Zares iz koalicije proces ustavil.

"Moje ravnanje je takratna opozicija, ki je danes vlada, ocenila kot neumestno, češ da je treba vsaki novi politični oblasti dopustiti, da sama po svoji meri ukroji število ministrstev. S tem se ne strinjam, saj če želiš večjo učinkovitost, moraš to vendarle narediti tudi na osnovi strokovnih podlag in zelo jasnih ciljev, v nasprotnem primeru združuješ zaradi združevanja in ne racionaliziraš," pravi Pavlinič-Krebsova.

Okolje in prostor sta po njenih besedah zagotovo tisti področji, za kateri bi stroka znala povedati, kaj je treba združiti, da bi bila politika bolj učinkovita. Tudi združevanje kulture z ministrstvom za šolstvo in šport je po njenem mnenju čisto politična odločitev in če bi sama - tudi po politični presoji - odločala o tem, bi kulturno ministrstvo ohranila samostojno. "Obstaja področje, ki mu ne moreš odreči teže, ki mu jo daješ tudi s tem, da mu dovoliš, da je samostojno ministrstvo. Tako kot je v očeh te vlade to očitno ministrstvo za zamejce po svetu, je bila v mojih očeh to kultura kot identiteta naroda," pojasnjuje Pavlinič-Krebsova. Ob tem pravi, da bi takšno združevanje lahko prineslo racionalizacijo pri skupnih službah, a ker se te ne združujejo na enem mestu za celotno državno upravo, se boji, da se bodo službe le podvojile, saj bo tudi obseg dela toliko večji. Zmanjševanje zaposlovanja v javni upravi je namreč lažje, če enake naloge na enem mestu opravlja več ljudi, ki si nato razdelijo delo odhajajočega, kot pa če ima vsako ministrstvo za to zaposleno eno osebo, ki jo mora ob odhodu nadomestiti z novim zaposlenim.

Namesto z nujnimi ukrepi se bodo uradniki še vse leto ubadali z reorganizacijo

Združitev pravosodja in javne uprave pa bi bila po njenem smiselna le, če bi večji del nalog ministrstva za javno upravo prenesli na druge organe in k pravosodju pripojili le manjši sistemski del, ki ga urejajo zakon o javnih uslužbencih, zakon o državni upravi in še nekaj sistemskih zakonov. Urejanje plačnega sistema v javnem sektorju bi morali prenesti na ministrstvo za finance, iz bivšega direktorata za investicije in nepremičnine mora že po zakonu nastati javni nepremičninski sklad, informatiko pa bi bilo treba prenesti na skupen organ za celotno državno upravo. "Zdaj dejansko vsa ta področja prehajajo na ministrstvo za pravosodje, to pa je neobvladljivo," meni Pavlinič-Krebsova.

Nekdanji generalni sekretar Drnovškove in Ropove vlade Mirko Bandelj pa poudarja, da združevanje ministrstev načeloma lahko zagotavlja večjo učinkovitost delovanja, hitrejše sprejemanje odločitev in prinaša racionalizacijske učinke, vendar ne na kratek rok. Aktualni predlog novega razreza ministrstev je po njegovi oceni narejen neresno in nestrokovno: "Imam občutek, da je reorganizacijo ministrstev pripravil nekdo, ki zelo malo ve o državni upravi." Bandelj, ki zdaj opravlja odvetniški poklic, poudarja, da gre za resna vprašanja, ki jih v tem trenutku ne bi bilo treba odpirati in ki bodo tem ministrstvom eno leto predvsem oteževala delo. Stroški bodo posledično večji, učinkovitost pa slabša, je prepričan. Namesto da bi se uradniki in novi ministri zdaj, ko vsi govorimo o nujnih in takojšnjih ukrepih, ki jih je treba izvesti, ukvarjali z obstoječimi problemi, se bodo, kot opozarja Bandelj, eno leto ubadali s tem, kako na novo združena ministrstva med seboj povezati, kako jih logistično sploh obvladati, in ne nazadnje s samimi selitvami posameznih področij. Po njegovem se postavlja tudi vprašanje, kolikšen bo sploh prihranek, saj bo moral delo manjkajočega ministra opraviti kakšen drug uradnik ali funkcionar, ki ga bo treba prav tako plačati.

Bandelj ocenjuje, da je nepremišljen tudi način združevanja ministrstev. Pravosodje in javna uprava po njegovih besedah sploh ne gresta skupaj, dvomi tudi, da jim bo uspelo dobiti takega "superministra", ki bo obvladal tako obsežni in različni področji. Prenos tožilstva pod notranje ministrstvo odpira kup vprašanj, za katera pa po Bandljevem mnenju v tem trenutku nimamo časa. Bolj smiselno se mu zdi združevanje kriminalistične policije in pravosodja, vendar ne v okviru notranjega ministrstva, ampak pravosodnega ministrstva. Ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo je po Bandljevi oceni na simbolni ravni hud udarec, saj je Slovenija utemeljena na kulturi, ta ukinitev po njegovem tudi ne prinaša resnih racionalizacijskih učinkov. Tudi kmetijstvo in okolje po njegovih besedah nikakor ne sodita skupaj, saj je kmetijstvo glavni onesnaževalec okolja.