"To je lik, ki so ga ustvarili ljudje in mediji. Želeli so ga in zdaj ga imajo. Vzeli so ga za svojega in mislijo, da lahko z njim počnejo, kar jim je volja," je o fenomenu povedal Murko in dodal, da se je treba za tako dvigovanje prahu izobraževati in trdo delati. "Če si hitro zadovoljen sam s seboj, je to začetek konca. Tega pa nočem. Ne še."

Mnogi so vas ob začetku vaše kariere označili za muho enodnevnico, čemur z deseto obletnico na slovenski zabavni sceni nasprotujete. Bi lahko tukaj uporabili znan stavek "Kdor se zadnji smeje se najslajše smeje" … ?

Recimo. Kajti smejijo se mi še danes, razlika je samo v tem, da danes fino plačajo za to in da se konec meseca jaz smejim še slajše. Zavedam se svojega posla in publika mi verjame, to pa je zelo pomemben faktor. Rad se igram in rad vodim igro, rad puščam ljudi v dvomih in nikogar ne želim pustiti ravnodušnega, to je moj namen, ki mi vedno znova uspe. 

Povejte nam kaj več o zabavi, praznovanju 10-letnice začetka kariere in koncertu v soboto v Casino Kongo. Imate v načrtu kakšen poseben program?

Ob desetletnici delovanja v glasbi bom publiki ponudil res nekaj čisto novega, prav tako bodo nastopili gostje, ki so povezani z mojim desetletnim delom, jih pa sedaj še ne bom izdal. Kot darilo pa vsi, ki pridejo na moj koncert, dobijo še kozarec ali dva jagodne penine, hrano ter rojstnodnevno torto ob polnoči, saj koncert sovpada z mojim sedemindvajsetim rojstnim dnem.

Iz nekaterih mest bo organiziran avtobusni prevoz do prizorišča praznovanja. Menite, da boste te avtobuse napolnili?

Avtobusi so seveda polni, saj je koncert teden dni pred začetkom že razprodan. Zelo sem vesel, da imam po vseh teh letih še vedno bazen publike, ki pa je iz leta v leto globlji. Ustvaril sem blagovno znamko in na srečo jo znam dobro prodajati, da lahko od tega dostojno živim.

Na spletni strani imate zapisano zahvalo "Hvala, da ste z menoj in mi pomagate, da z vašo pomočjo rastem in se razvijam v to, kar sem vedno želel biti." In kaj je to, kar ste vedno želeli biti?

Človek, vreden svojega imena, človek, ki lahko s čisto vestjo hodi po svetu, z dvignjeno glavo in z dostojanstvom, ki mu ga nihče z lažmi in z natolcevanji ne more vzeti. Svoje ime lahko nosim kot ogrlico. Lepo je živeti, če ti drugi to dovolijo.

Ste se za takšno kariero odločili zaradi slave ali zaradi golega preživetja, torej denarja?

Zaradi preživetja sebe in svoje družine. Imam srečo, da lahko počnem to, kar me zares veseli, da ljudje čutijo moje razdajanje in da mi poplačajo z razprodanimi koncerti, z obiskom mojih nastopov in z iskreno gesto, ki mi jo pokažejo več krat, kot bi se lahko mislili.
 
Se vam zdi, da ste slavni?

Prepoznaven. Pravijo, da v Slovenji zvezd ni, povsod na tej zemeljski obli imajo svoje zvezde, Slovenija pa jih naj ne bi imela. Mediji potrebujejo zvezde, ljudje si jih želijo. Torej, dajmo jim kruha in iger. 

Kot že rečeno, to, da ste se obdržali na slovenski zabavni sceni, ni naključje. Kakšna je torej vaša strategija za privabljanje in ohranjanje (medijske) pozornosti?

Tega vam pa res ne mislim izdati. Lahko pa rečem, da tukaj ni samo talent, predana volja uspeti, stroga disciplina, predvsem pa pamet ... V tem svetu medijske scene vlada velik kaos. Mediji te ustvarijo, ker te potrebujejo, v naslednjem hipu te pa z isto ihto odvržejo, ker potrebujejo nove obraze, ki jih servirajo publiki. Nevarnost prenasičenosti je tako velika in je treba razsodno ravnati, kdaj in kje se pojaviti z določeno zgodbo. Sicer pa lahko pridete na eno izmed mojih predavanj na FDV in boste izvedeli kaj več o tem.

Januarja ste ravno tam predavali o svojem fenomenu. Kako vas je sprejelo študentsko občinstvo?

Neverjetno. Ti ljudje so precej pametni in vidi se, da bodo v življenju dosegli še ogromno. Priznam, bil sem presenečen nad pozitivno reakcijo študentov in nad njihovo lojalnostjo ter zanimanjem nad mojim predavanjem, saj je bila predavalnic polna do zadnjega kotička.

V preteklosti ste že povedali, da se zavedate tega, da se ljudje včasih norčujejo iz vas. Zagotovo je v takšnem poslu potrebna trda koža, a vendarle – vas žaljivke, usmerjene proti vam kot osebnosti na glasbeni sceni, kdaj prizadenejo?

Jih ne slišim in ne vidim, tudi ne berem komentarjev o sebi, ker lahko samo tako nemoteno delam in se razvijam, tako kot sam želim. Negativnosti nikoli nisem želel videti in vedno sem take stvari obrnil sebi v prid, morda mi je tudi zato uspelo. 

Nastopili ste že na Hrvaškem in v Nemčiji, me pa zanima, kako je sicer s prebojem v tujino. Bi radi uspeli tudi izven Slovenije?

Čas ni naklonjen temu, da bi sam nastopal v tujini. Zakaj bi se nekje drugje izpostavljal in se trudil, da bi bil drugi, če sem lahko v svoji državi prvi. Moj namen ni delati v tujini, so pa bila razna gostovanja, kar pa je za vsakega glasbenika dobrodošlo in neka potrditev dobrega dela. 

Se vam zdi, da bi lahko z dodatnim razcvetom spletnih družbenih omrežij in YouTuba danes uspeli še prej kot pa pred desetimi leti?

Zagotovo. A sem vesel, da sem prišel do sem sam, brez pomoči raznih avdicij in ljudi, ki bi od mene pričakovali ali pa celo zahtevali, da bi počel kaj drugega, kot pel. Ponosen sem na prehojeno pot. Zagotovo, pa bi mi  s pomočjo omenjenih medijev uspelo prej in bi nekatere stvari lahko dosegel z manj truda.
 
Priznali ste, da ste boljši igralec kot pevec. Na čem ste torej gradili in še gradite svojo kariero?

Na potrebi publike, vedno znova strmim k temu, kaj ljudje želijo, kaj pričakujejo. Ponavadi naredim prav nasprotno, kar bi ljudje od mene pričakovali, vedno znova rad šokiram, provociram, ker je pač to v mojem stilu. Rad sem opažen in ne maram biti neka sivina na sceni, ali sem jim zelo všeč ali jim pa sploh nisem.