Sporazum ACTA, ki naj bi uskladil mednarodne standarde zaščite intelektualne lastnine, je v tajnosti podpisala tudi Slovenija. Sporazum, ki so ga podpisale vse članice Evropske unije, razen Cipra, Estonije, Nemčije, Nizozemske in Slovaške, je na ceste pognal več deset tisoč protestnikov na Poljskem. Sporazum bo v EU obveljal šele, ko ga podpišejo vse članice, potem pa ga morajo ratificirati v parlamentih vseh članic. Zadnja ovira bo junijsko glasovanje v evropskem parlamentu. Pred glasovanjem mora ACTA dobiti zeleno luč petih odborov.
Po mnenju kritikov sporazum briše mejo med piratstvom in ponarejanjem, cenzuro spleta in nesorazmerne posege v zasebnost pa omogoča že spletnim operaterjem. Za nezakonito ravnanje svojih uporabnikov, torej za kopiranje avtorskih zaščitenih vsebin, naj bi po novem odgovarjali bi kar ponudniki dostopa do interneta.
Anonimni napovedali napad na spletne strani slovenske vlade
Pomisleke na gospodarskem ministrstvu zavračajo
Pomisleke o omejevanju dostopa do interneta oziroma uvajanju spletne cenzure so na ministrstvu za gospodarstvo zavrnili in pojasnili, da je zavrnjen prvotni predlog, ki po treh opominih regulatorju omogoča odpravo dostopa do interneta kršitelju zakona.
Jurij Žurej z Urada RS za intelektualno lastnino je za poslovni dnevnik opozoril na to, da gospodarstvo k sporazumu ni moglo dati pripomb. Zato lahko o vplivu ACTA na izdelovalce generičnih zdravil le ugibamo.
Dušan Zupančič, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS, ki ni sodelovalo pri posvetovanju o učinkih ACTA na slovensko gospodarstvo, je za časnik povedal, da je ena od temeljnih pravic zagotavljanje zasebnosti posameznikom, zato ta ne sme biti kršena s postopki, ki jih predpisuje sporazum ACTA. Zupančič opozarja, da imamo v Sloveniji zakon o elektronskih komunikacijah, ki predpisuje postopke pri nadzoru interneta na podlagi odredb sodišč. Negativni učinki na zaščito osebnih podatkov so dosti večji od koristi pri zaščiti avtorskih pravic.
Tudi pri nas protest proti sporazumu Acta, na ministrstvu zavračajo kritike
Poseg v trgovino z generičnimi zdravili
Kot pišejo Finance, je ena od spornih točk ACTA tudi poseg v trgovino z generičnimi zdravili. Ker sodita proizvajalca generičnih zdravil, novomeška Krka in Lek med stebre slovenskega gospodarstva se bodo morale slovenske oblasti pred dokončno ratifikacijo ACTA natančno poučiti, kako ta lahko vpliva na trgovino z generičnimi zdravili. Direktor vladnega Urada RS za intelektualno lastnino Jurij Žurej dodatno ureditev zaščite intelektualne lastnine načeloma pozdravlja, moti pa ga nepregleden postopek. Kot je povedal, je težko reče, ali imajo lahko generiki težave zaradi tega ali ne, toda ta strah obstaja, ker gospodarstva, skupaj s farmacevti, ni nihče nič vprašal in ni imelo priložnosti dati svojih pripomb.
Evropska poslanka Tanja Fajon je članica enega od teh odborov, odbora za državljanske svoboščine, pravi, da je tudi njo zmotila tajnost sprejemanja sporazuma, množični odpor slovenskih državljanov proti ACTA pa jo je presenetil. Za poslovni dnevnik je povedala, da takega pritiska državljanov še ni doživela, saj so dobili okoli 400 sporočil, ki nasprotujejo pretiranemu posegu v zasebnost. Kot članico odbora za državljanske svoboščine jo sicer bolj zanima poseg v zasebnost, zaveda pa se, da ACTA v svojem delu vpliva tudi na farmacijo. Fajonova je še povedala, da dokončnega glasovanja o ACTA ne pričakuje prej kot v letu in pol.
Veleposlanica v Tokiu se opravičuje: ACTO sem podpisala iz čiste malomarnosti
Kacina skrbijo posledice za slovensko gospodarstvo
Evropski poslanec Jelko Kacin ima, poleg običajnih pomislekov o posegih v zasebnost, v zvezi z Acto pomisleke še o generičnih zdravilih in semenih. Po njegovem mnenju so proizvajalci originalnih zdravil že po zdajšnji ureditvi dovolj zaščiteni, zato sam ne vidi nobenega smisla v kakršnemkoli dodatnem omejevanju generikov. Kacin je za Finance ocenil, da ima lahko omejevanje generikov posledice na slovensko gospodarstvo in opozoril na vidik zaščite porabnikov.
V službi za odnose z javnostmi največjega slovenskega farmacevta Krke so za časnik pojasnili, da se ACTA neposredno ne dotika trga zdravil. Kot so povedali, je za patentno problematiko relevantna druga zakonodaja, zato posebnih sprememb zaradi ACTA ne pričakujejo.
