Po napovedih protestov in hekerskih napadov na strežnike slovenske vlade se je veleposlanica odločila za pojasnilo podpisa. Že na začetku opozori, da je sporazum podpisala, ker jo je za to zadolžila vlada in ker je to del njene službe.
Za daljšo obrazložitev pa se je odločila, ker "vsak dan po mailu in Facebooku dežujejo vprašanja v večji meri prijaznih in nekoliko zaprepaščenih ljudi, ki ne razumejo, kaj mi je bilo, da sem podpisala državi in državljanom škodljiv sporazum".
Državljanska malomarnost in počitek?
"Acto sem podpisala iz državljanske malomarnosti, zato, ker nisem bila dovolj pozorna," piše Drnovšek Zorkova. "Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok."
Veleposlanica nadaljuje, da si je privoščila obdobje državljanske brezskrbnosti: "Za nekaj časa sem se odklopila od medijskih poročanj iz Slovenije, vzela sem si odmor od Avaaza in inflacije njegovih peticij, čisto enostavno sem si privoščila počitek."
"Vse v stilu gesla, ki smo ga, najbrž ne le diplomati, deležni v zadnjih časih, manj za več. Manj denarja in manj ljudi za več dela. In potem spregledaš, kaj v resnici podpisuješ. In se naslednje jutro zbudiš s težo neskončne lahkosti nekega podpisa," piše Zorkova, ki se je najprej opravičila svojima otrokoma, nato prvim znancem in neznancem, ki so se čudili in bili zgroženi. "Ker jih je vedno več, jim odgovarjam javno. Želim se opravičiti, ker sem sicer opravila svojo službeno dolžnost, ne pa tudi svoje državljanske dolžnosti. Ne vem, koliko sem imela izbire, da ne bi podpisala, vendar bi lahko poskusila. Pa nisem. Nisem izkoristila priložnosti, da bi se borila za pravico do ugovora vesti nas birokratov."
"Demonizacija nekega kljukca"
Sicer Drnovšek Zorkova navaja še en razlog za svojo obrazložitev. "Gre za demonizacijo 'nekega kljukca', mene torej, ki je na svojo roko na skrivaj tam v daljnem Tokiu nekaj podpisal." Veleposlanica opozarja, da se je to slišalo v slovenskem parlamentu in medijih ter se širi po svetu. "Nevarno je predvsem zato, ker zakriva odgovornost tistih, ki so imeli moč odločanja in so se dejansko odločili, da bo Slovenija pristopila k Acti. O pristopu je odločala slovenska vlada in odbor za EU zadeve slovenskega parlamenta in pred tem je Slovenija kar nekaj časa sodelovala pri usklajevanju sporazuma. Vse to ne dovolj na očeh javnosti, sodeč po zgroženih odmevih, ki se pojavljajo po formalnem podpisu."
"Slovenski mediji takrat te odločitve niso demonizirali v isti meri in na isti način, kot zdaj demonizirajo moj podpis," piše Drnovšek Zorkova in opozarja, da se ji to zdi zelo nevarno za nadaljnji (ne)razvoj demokracije v Sloveniji. "Hkrati to pomeni," nadaljuje Zorkova, "da ni samo meni popustila pozornost, da smo kot državljani Slovenije skupinsko zanemarili svojo državljansko dolžnost. In da je kakšna bolj obskurnih strank v slovenskem političnem prostoru zamudila odlično priložnost za pridobivanje glasov v nedavnem predvolilnem boju."
"Naj bo moj primer v opozorilo, kako hitro delamo napake"
Drnovšek Zorkova tudi omenja protestni shod proti ratifikaciji ACTE in prosi, naj se kdo udeleži shoda tudi v njenem imenu. "Eden mojih zaskrbljenih dopisovalcev me je vprašal, kaj bi si o mojem podpisu mislil moj brat, pokojni dr. Janez Drnovšek. Boj za ohranitev državljanskih svoboščin je vsekakor v duhu njegove dediščine, še mnogo bolj kot odstranitev ali neodstranitev nekega kipa. Sobotni shod je le en delček tega boja, ki je vsakodneven in nima konca. Naj bo moj primer v opozorilo, kako hitro lahko delamo napake, če pri tem popustimo. In če drugega ne, potem zelo slabo spimo."
