Šesto mesto Slovenije je verjetno več, kot je bilo realno pričakovati.

Splošna ocena za nastop Slovenije v Srbiji je - odlično. Fantje so si sami postavili zelo visok cilj, uvrstitev v kvalifikacije za OI, le redki pa so verjetno verjeli, da so ga sposobni doseči. Slovenska hitra igra s hitrimi prehodi iz obrambe v napad mi je zelo všeč, še posebno pa veseli odličen dosežek zaradi dejstva, da smo imeli kopico debitantov na velikih tekmovanjih ter precej mladih in neizkušenih igralcev. V Srbiji smo videli super reprezentanco, ki ji strokovnjaki pred prvenstvom niso pripisovali večjih možnosti, zdaj pa nam na veliko delijo komplimente in priznavajo, da je naša igra osvežitev za evropski rokomet.

Poleg Makedonije je bila Slovenija najprijetnejše presenečenje EP. A odslej se bodo nasprotniki še bolje pripravljali na slovensko igro.

Seveda, kajti odslej ne bomo več presenečenje. Poleg tega javnost po vsakem uspehu pričakuje, da bo na naslednjem tekmovanju še bolje, zato bo javnost to pričakovala tudi od slovenske reprezentance. Sedanji igralski kader ima potencial za vrhunske dosežke, a bomo videli, kako se bodo fantje odslej odzivali, ko bo na njihovih ramenih pritisk in visoka pričakovanja javnosti. Zdaj so bili psihološko neobremenjeni in posledično sproščeni, odslej pa bo drugače. A verjamem vanje, saj so fantje čvrste osebnosti in pravi značaji.

In kaj Sloveniji manjka, da bi prišla v evropsko špico?

Čeprav imamo dolgo klop in precejšnjo igralsko širino, bi nujno potrebovali enega ali dva zunanja igralca, ki bi lahko zadevala z desetih, enajstih metrov in tako razbijala nasprotnikove obrambe. Na EP je bil sicer tudi Borut Mačkovšek, a je še premlad, da bi lahko igral vidnejšo vlogo. Toda nabiral si je dragocene izkušnje in že na naslednjem tekmovanju bo morebiti v ospredju. Na tem položaju imamo še Nenada Bilbijo, na desni strani pa sicer nimamo izrazitega "šuterja", čeprav ima mladi Jure Dolenec izreden občutek za gol, igro in kombinatoriko. Jure Natek bo s svojo vrnitvijo naši igri dodal še nekaj več, tako da lahko ustvarimo še močnejšo zasedbo.

Ali gre sodoben rokomet v smeri sloga igre, ki ga goji tudi Slovenija - hitrost in kombinatorika?

Pokazali in dokazali smo, da je mogoče dobro igrati tudi brez bodibilderjev in atletov, torej telesno ekstremno močnih igralcev, kot jih ima na primer Francija. Tudi Srbija goji čvrst rokomet, z zelo dolgimi napadi in skorajda brez protinapadov, a je vseeno prišla tako visoko. Kljub temu mislim, da je prihodnost v reprezentancah, ki gojijo hiter in kombinatoren rokomet. Takšna igra je tudi atraktivnejša za gledalce. Toda na velikih tekmovanjih igrajo pomembno vlogo tudi izkušnje, rating reprezentanc, imena igralcev...

Ali vas je presenetilo, da so med prvimi šestimi reprezentancami v Evropi kar štiri z območja nekdanje Jugoslavije?

Delno. Makedonija in Slovenija sta presenetljivo visoko, čeprav pred EP nista imeli visokega ratinga. Toda igrali sta super rokomet in sta zasluženo blizu samega vrha. Srbijo kot gostiteljico sem pričakoval v boju za kolajne, ne pa tudi tako visoko, Hrvaška pa je stalnica v sklepnih delih velikih tekmovanj in vedno med glavnimi favoriti za kolajne. Štiri balkanske države med najboljšo šesterico so dokaz, da se na tem področju igra vrhunski rokomet in da je to baza z velikim potencialom.

Na letošnjem EP je bilo veliko pripomb na račun sodnikov. Ali so bili na ravni igre in celotnega tekmovanja?

Sodniki so bili, so in bodo vedno rakasta rana rokometa in zgodba brez konca. Preveč je različnih interesov, zakulisnih zadev, poznanstev, preveč se gleda na rokometni rating posamezne države in manjše reprezentance težko pridejo v ta krog. Upam si trditi, da sodniki niso na ravni sodobne igre, igralcev in tekmovanja ter da občasno kazijo rokomet. V prvem delu EP je bilo preveč sodniških napak, v zadnjem, ko so sodili najizkušenejši, pa je bilo sojenje kar zadovoljivo. Rokomet ima preveč nedorečena pravila, a takšna bodo vedno, ker gre za "kontakt igro", v kateri je odločilna sodniška presoja. Veliko je sodnikov, ki mogoče nimajo pravega občutka za igro, a tudi takšnih, ki so preračunljivi in namerno delajo napake. A slednjega na žalost v rokometu ne bo mogoče nikoli izkoreniniti.