Prijava na tekmovanje je odprta še dobre tri tedne, ekipa tekmovanja pa mlade podjetnike vanj in v podjetništvo uvaja že vse od Slovenskega foruma inovacij novembra lani. Tako se je po startup "roadshowih" v različnih mestih po državi minuli teden na forumu 100% Startup zbralo več kot 200 za podjetništvo zainteresiranih posameznikov. Še bolj obetavno je, da niso le pasivno poslušali, kaj jim imajo povedati izkušenejši startupovci, temveč so na dan prihajali z že izoblikovanimi vprašanji in dilemami, s katerimi se soočajo pri razvijanju lastnega podjetja. Na njihove dileme o prijavi na tekmovanje pa Klemen Španinger odgovarja, naj bo poslovni načrt, ki ga bodo prijavili na tekmovanje, napisan čim bolj jasno.

"Investitorjev ne zanimajo podrobnosti tehnologije, njih zanima ideja - kako jo boš prodajal in koliko zaslužil. Skladno s tem smo tudi mi v procesu prijave preoblikovali svoj poslovni načrt," je dejal direktor startup podjetja leta 2011 in še posebej izpostavil povzetek poslovnega načrta. "To je namreč del, ki ga preberejo vsi evalvatorji. Upal bi si trditi celo, da je velikokrat tudi edini del, ki ga preberejo. Izpiljen mora biti do konca in dolg največ stran stran in pol," polaga na srce tistim, ki se bodo potegovali za naziv startup podjetja 2012. Tega si bo prislužil tisti, ki bo ob vsem naštetem strokovno in investitorsko komisijo prepričal tudi s svojo ekipo.

Za razvoj podjetniške aktivnosti in kulture

Tekmovanje Start:up Slovenija je torej lahko odlična iztočnica za nadaljnji razvoj podjetja, saj je namenjeno celovitemu spodbujanju razvoja inovativne podjetniške aktivnosti in podjetniške kulture. In s tem raste tudi ekosistem startup podjetij. "V zadnjih letih je Slovenija postala odličen inkubator za startupe - Slovenci smo kreativni ljudje, ki imamo ideje in jih znamo uresničiti. Predvsem pa smo tako majhni, da se v tem svetu med seboj več ali manj vsi poznamo in posledično lahko veliko napak, ki bi jih sicer naredili pri vstopu v tem svetu, s pomočjo kolegov, ki so že šli po tej poti, enostavno preskočimo," meni Roni Kordiš iz podjetja Teritorij, ki je z geolokacijsko igro Oust.me lani zmagalo na Mini Seedcampu v Ljubljani in se uvrstilo v Seedcampovo družino startup podjetij, letos pa bodo konkurenca zagonskim podjetjem na Start:up Slovenija.

Na tekmovanju bo sodelovalo tudi podjetje Drugi vid, ki ga je konec minulega leta ustanovila ekipa 2ndSight, zmagovalci lanskega Imagine cupa. Podjetje je še v povojih, zato so veseli pomoči mentorjev, hkrati pa si želijo več sodelovanja posameznikov in ustanov, ki lahko izboljšajo podjetniško podporno okolje. Direktor podjetja Tine Poštuvan pravi: "Saj veste, za vsako stvar, ki jo delate, obstaja 8-letni Azijec, ki to počne trikrat bolje. In ko mi stagniramo, nas ostali prehitevajo po levi in po desni."

Po nasvet k starejšim startupom

Zato so se mladi podjetniki za pomoč drug drugemu organizirali kar sami. "Vlogo startup podjetij vidim v tem, da spreminjamo svet. To je glavni motiv vseh ljudi, ki gredo v podjetništvo, pri čemer se zavedamo lastne pomembnosti in odgovornosti, ki jo imamo do okolja. Podobno misleči si moramo deliti izkušnje, kontakte in posel, da bo vsem skupaj lažje uspevalo. Ko smo mi začeli, smo bili nezreli in smo delali napake, ki jih danes ne bi, saj se je ekosistem startupov razvil v neko pozitivno smer," o medsebojni pomoči mladih podjetnikov pravi Andraž Logar iz podjetja 3FS, kjer so razvili priljubljeno aplikacijo Toshl.

Sicer pa se mladi podjetniki lahko veliko naučijo tudi od startupov, ki že imajo izkušnje v svetu podjetništva. Jugoslav Petković je denimo z Zemanto,3FS, Vox_io, Domenca Lab in Uniki oblikoval podporno okolje Silicijevi vrtovi, kjer se nahajajo povezave do vseh slovenskih startupov, na katere se lahko kadarkoli za nasvet obrnejo podjetniki na začetku poti. "Samo vprašati je treba. Odgovor boste zagotovo dobili," je udeležencem na forumu 100% Start:up povedal Petković.