"Osvojili smo šesto mesto, da pa bi bilo prvenstvo za Slovenijo enkratno, bi morali še Srbi premagati Dance, a se to žal ni zgodilo," je dodal Zorman po včeraj končanem Euru 2012 v Beogradu. Zmaga Srbije v finalu proti Danski bi Sloveniji prinesla vozovnico za aprilski kvalifikacijski turnir za OI v Londonu, a so Skandinavci po zmagi z 21:19 (9:7) dokončno uničili slovenske olimpijske sanje.

Ali je dosežek na EP takšen, kot ste ga pričakovali pred začetkom tekmovanja?

Brez dvoma smo naredili velik korak naprej, šesto mesto pa je odlično. Verjetno skoraj nihče pred začetkom EP ni verjel, da se sploh lahko vmešamo v boj za olimpijske kvalifikacije. Pred EP ni bilo pritiska javnosti in imperativa uspeha, že prej pa smo starejši in izkušenejši rekli, da bomo breme prevzeli nase, "mulci" pa naj le igrajo. Na dosežkih iz Srbije moramo graditi naprej, nikakor pa se ne zadovoljiti zgolj z doseženim. Zato smo lahko ponosni na svojo igro in dosežek, ki upam, da bo zaprl usta tudi nekaterim stalnim kritikom.

Je nastop v Srbiji začetek novega preporoda slovenskega moškega reprezentančnega rokometa?

Igramo sodoben in hiter rokomet, ki je mnoge navdušil v Srbiji. Na igrišču smo pokazali tudi veliko srce, borbenost, motiv, željo... Na žalost nam je nekajkrat na igrišču zmanjkalo športne sreče, čeprav je res, da smo je imeli tudi veliko v trenutkih, ko so nam šli na roko izidi drugih tekem. Toda zaslužili smo si jo. Smo dobra reprezentanca, a po drugi strani se moramo zavedati, da smo še vedno daleč od vrhunske. A če bomo še naprej tako dobro delali, če se bodo tudi glave uredile in če bo vsak sam pri sebi razmislil o svojih napakah in delal na tem, da jih odpravi, je pred nami svetla prihodnost. Skratka, imamo igralski material, da postanemo vrhunska reprezentanca.

Kakšen je občutek poveljevati tako mladi in neizkušeni reprezentanci, kot je slovenska?

Po eni strani zelo lahko, po drugi zelo težko. Mislim, da me vsi igralci spoštujejo in ubogajo, a hkrati nikoli ne veš, kako se bo posameznik odzval - na lep ali grd način. Vem, da sem po značaju občasno težak in vzkipljiv, med igro pa v žaru borbe težko kar koli povem na lep način. A po tekmi v garderobi ali hotelski sobi to storim na lepši način, saj se s fanti vedno odkrito pogovorimo. In vem, da so nekatera moja dejanja na igrišču videti grda in tega se zavedam. Kajti vedno hočem biti prvi, zmagovati, osvajati lovorike - in temu je vse podrejeno. A ne glede na to v reprezentanci vlada prava kemija in da smo fantje na isti valovni dolžini. Hvala soigralcem za pošten in korekten odnos, kot kapetan pa sem ponosen nanje.

Nekateri namigujejo, da se kljub temu, da ste stari šele 32 let, počasi že pripravljate na slovo od reprezentance.

Mislim, da sem na EP dokazal, da še nisem za staro šaro in da še znam igrati zelo dober rokomet. Dokler bom dobro igral in užival v igri ter dokler me bo selektor potreboval, se bom vedno z veseljem in ponosom odzval povabilu v reprezentanco. A ko me ne bodo več potrebovali, je zadeva jasna - rekel bom hvala za dosedanje sodelovanje in pripravil bom poslovilno tekmo.

Ali vas je presenetil razplet EP ?

Po tekmi z Makedonijo se je zame prvenstvo končalo - tako igralsko kot v razmišljanjih. Čakal sem le še na finale zaradi Srbije, ki bi nam z zmago proti Danski odprla pot v kvalifikacije za OI. Svoj finale sem imel v petek proti Makedoniji, ki pa sem ga na žalost izgubil. Kar pa zadeva druge reprezentance, me njihove uvrstitve ne zanimajo.