Ma Long, neporažen v zadnjih šestih mesecih, Novogoričana sicer ni ponižal, vseeno pa je bil odpor Slovenca slabši kot na prvih dveh medsebojnih tekmah. Tekma bi se lahko razpletla tudi drugače, če bi 25. igralec sveta izkoristil priložnost v prvem nizu, v katerem je po napakah zapravil vodstvo z 8:5. Do častnega niza pa je vendarle prišel v četrtem delu, a na preobrat je bilo nemogoče računati.
"Nisem igral tako kot na najinem zadnjem medsebojnem dvoboju na SP v Rotterdamu, toda če bi kdo včeraj ponudil tako igro, bi jo takoj sprejel. Igral sem na ravni trenutne forme, nimam si česa očitati, mogoče le, da sem imel preveč nihanj, da sem mu podaril nekaj lahkih točk. A lahko sem ponosen, predvsem zaradi dejstva, da me je zelo spoštoval, če se me ni celo bal. Pri servisih so se mu tresle roke, česar jaz pri Kitajcih še nisem videl," po porazu ni bil pretirano razočaran Tokič.
Tretji najboljši športnik Slovenije v letu 2011 je z doseženim v Velenju zadovoljen, čeprav ni izenačil najboljšega dosežka, uvrstitve v četrtfinale: "Mislim, da je to realnost, ki jo moram sprejeti. Več bi težko dosegel, še posebej, ker mi je žreb za uvrstitev v četrtfinale namenil najtežjo možno oviro. Mislim, da so se realne slike zavedali tudi gledalci, ki pa so lahko spremljali dober dvoboj."
Tokič veliko počitka po domačem turnirju ne bo imel, saj bo že konec naslednjega tedna nastopil na turnirju 12 najboljših evropskih igralcev v Lyonu, o katerem pa še nima veliko informacij, zato o njem globlje še ne razmišlja.
