Za to so delno že poskrbeli Srbi, ki so na drugi polfinalni tekmi premagali Hrvate (26:22, na prvi Danska – Španija 25:24), a morajo gostitelji jutri opraviti za Slovence še drugi del naloge. Le če bo Srbija v finalu premagala Dansko in postala prvak Evrope, se bo Slovenija uvrstila v kvalifikacije za OI 2012 v Londonu, drugače pa bo olimpijskih sanj konec.

Celonočne terapije s četrtka na petek in med včerajšnjim dnem, ki sta jih na gležnju mladega Mateja Gabra opravila fizioterapevt Gorazd Žužek in maser Sokol Kadrija, so obrodile sadove. Mladi Gorenjec je bil vendarle bolj ali manj nared za obračun z Makedonci, tako da je Slovenija nastopila z enako šestnajsterico kot na prejšnjih šestih tekmah. Za mnoge je bil Gabrov šok presenečenje, še večje pa zagotovo grozljivo prazna Arena. Kljub napovedi o vsaj 10.000 makedonskih navijačih jih je bilo v dvorani le okoli tisoč: njihova zveza ni rezervirala skoraj nič vstopnic za sklepni del EP, prav tako ni poskrbela za organizirani prevoz navijačev, poleg tega pa so preprodajalci kart svoj dobiček (kupuje se ena dnevna vstopnica za ogled treh tekem) stavili na navijače Srbije in Hrvaške.

Začetna slovenska ofenziva (2:0) je hitro ugasnila in Makedonci, pri katerih je kar devet reprezentantov od skupno šestnajstih članov skopskega Metalurga (igra v isti skupini kot Cimos v evropski ligi prvakov), so izkoristili kar devetminutni strelski post Deničeve čete in dosegli pet zaporednih zadetkov. Čeprav je bilo že pred tekmo jasno, da je za Slovenijo najbolj nevarna smrtonosna kombinacija Kira Lazarova (desni zunanji) in Stojančeja Stoilova (krožni napadalec), je prav ta dvojec v prvem polčasu pokopal Slovence. Lazarov je poleg petih doseženih zadetkov z uporabnimi žogami pridno zalagal Stoilova na šestmetrski črti (5 zadetkov) in Makedonci so pet minut pred odhodom na krajši počitek v garderobo vodili že s petimi zadetki prednosti (13:8).

V drugem polčasu se je »krvna slika« igre slovenske reprezentance občutno popravila, dokaz pa je sledil tudi na semaforju. Med izključitvijo Vladimirja Temelkova, ki si rokometni kruh služi v Luksemburgu (poleg njega so v makedonski izbrani vrsti še trije »legionarji«), je Slovenija dosegla tri zadetke zapored, nato še enega med kaznijo za Stevčeja Alušovskega in povedla z 20:18 v 43. minuti. Kljub strelsko razpoloženemu dvojcu Jureta Dolenca (strel 10-7) in Matjaža Brumna (5-4) so Makedonci spet ujeli priključek (21:21), po tem, ko sta sodnika s Kanarskih otokov za dve minuti izključila Mateja Gabra, pa so z igralcem več pobegnili na 25:22.

Slabih deset minut pred koncem je selektor Denič zamenjal vratarja Gorazda Škofa s Primožem Proštom, ki je v kratkem času do konca tekme zbral šest obramb. Kljub zgrešeni sedemmetrovki Matjaža Brumna (skupaj so Slovenci zgrešili kar štiri – eno še Jure Dolenec, dve pa Dragan Gajič) in izključitvi Petra Puclja so se njuni soigralci po zaslugi zadetka Luka Žvižeja v 54. minuti približali le na zadetek zaostanka (25:26), na eno razliko pa tudi dobro minuto pred koncem, ko je za 27:28 spet zadel starejši od bratov Žvižej.

Makedonci so pol minute pred koncem zapravili svoj zadnji napad, Slovenci pa krenili po izenačujoči zadetek in podaljške. Z igralcem več (pred tem je moral na kazensko klop Branislav Angelovski) je v sekundi pred koncem tekme do čistega strela s šestmetrske črte prišel Sebastian Skube, toda žogi je pot v mrežo preprečil vratar Borko Ristovski. Takoj po zadnjem znaku sirene so Makedonci (igrala nista le Zlatko Mojsoski in Dejan Manakov, 19-letni sin legendarnega rokometaša Pepija Manaskova) začeli na igrišču plesati zmagovalno kolo, Slovenci pa so se lahko na lastne oči prepričali, kako lažniva je statistika: imeli so boljši odstotek uspešnosti pri strelih (64-54) in več obramb (18-11), a ostali praznih rok. Toda kljub razočaranju in jezi se je začelo čakanje na srbsko pomoč proti Hrvaški...