"Roman Vojna, ki ga danes tu predstavljam, uteleša nekakšen presek med filozofijo, ki jo razvija oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK, ter njeno praktično, empirično, življenjsko formo, ki se manifestira v umetnosti," je povedal Mlakar. Besedilo vsebuje nekaj poglavitnih elementov tega, s čimer se v zadnjih letih ta oddelek ukvarja.
Roman se ukvarja z naporom razreševanja zapletenega algoritma, na katerem dela velika transnacionalna korporacija, ki jo podpirata tudi Pentagon in IBM. V program, ki naj bi že vnaprej predvidel sovražno zadevanje raket, se vmešuje neka nerešljiva zagata.
"Protislovje samo so rešili, ampak tukaj se pojavlja nekaj, kar je hujše od tega protislovja, in potem študirajo, kaj to je. Stvar se razvije kot vojna med dvema svetovoma. Vse to, kjer prihaja do zagat in preigravanj, goljufij in laži, kjer želi en ali drugi zmagat, se dogaja na poligonu seksualnosti," pojasni Mlakar.
Seksualnost sam razume kot princip uživanja, tu se pa združujeta dva temeljna elementa - končno in neskončno. Osebe iz enega tabora želijo v knjigi drugemu ukrasti program. Kradejo pa ga s spolnimi odnosi.
V knjigi avtor opisuje postopke, ki v današnji fiziki in kemiji niso mogoči. Izpostavlja tudi problem kloniranja, ponavljanja identitet in podobno, saj je na polju absolutnega mogoče vse, tudi to, da je človek čisto drugačen, kot ga vidimo danes.
