Zadnja desetletja čas merijo z izjemno natančnimi atomskimi urami (sekunda je definirana kot 9192631770 nihajev sevanja atomov cezija 133). Te ure kažejo, da Zemlja za pot okoli svoje osi v povprečju ne potrebuje natančno 24 ur, ampak drobec več.

Vrtenje Zemlje se namreč zaradi vpliva Lune upočasnjuje. Brez usklajevanja med standardno sprejetim časom (UTC) in "Zemljinim" časom (UT1) bi razlika med njima počasi, a vztrajno naraščala - do leta 2700 bi znašala pol ure. Da bi se izognili razliki, standardnemu času vsakih nekaj let dodajo eno sekundo. Prestopno sekundo so uvedli leta 1972 in so jih odtlej dodali štiriindvajset. Nazadnje so to storili leta 2008, letos se bo to ponovilo.

Zagovorniki in kritiki

Sekundno premikanje ima zagovornike in kritike. Ob koncu lanskega leta se je vnovič razživela razprava, ali prestopno sekundo ukiniti. Njeni največji kritiki so Združene države, Japonska, Francija ter še deset držav, ki so predlagale, naj se odpravi.

Te države menijo, da predstavlja sekundno usklajevanje potencial za katastrofo, če bi prišlo do napake, saj so od natančno usklajenega časa odvisni vitalni sistemi, kot so električna omrežja, kontrola letenja, GPS, mobilna telefonija in računalniška omrežja ali finančne transakcije.

Enako opozarja Mednarodni urad za uteži in mere s sedežem v Parizu. ZDA so zato predlagale, da bi UTC in UT1 usklajevali precej bolj poredko, ko bi se nabrala opazna razlika (do leta 2100 denimo približno tri minute). Poleg tega, opozarjajo, postopek premikanja ure zaradi prestopne sekunde ni enak prestopnemu dnevu.

Stik z astronomskim časom

Slednji je vračunan v koledarje in sisteme za daleč vnaprej, medtem ko prestopna sekunda nima določenega urnika. Dodajo jo, ko razlika med UTC in Zemljinim časom naraste na 0,9 sekunde, zato tudi ni vnaprej vračunana v sisteme, kar povečuje možnost napak pri vsakem vnosu.

Predlogu o ukinitvi prestopne sekunde nasprotujejo Velika Britanija, Kitajska, Kanada in druge države. Trdijo, da prestopna sekunda ni nobena sitnost in da so sistemi že narejeni tako, da omogočajo njen vnos brez zapletov.

Z njeno odpravo bi človeštvo sčasoma izgubilo stik z astronomskim časom, saj bi se denimo zamaknila sončni vzhod in zahod, pravijo, obenem pa bi si nakopali praktične težave, denimo pri uporabi teleskopov.

O prestopni sekundi je pretekli teden v Ženevi razpravljala Mednarodna zveza za telekomunikacije, ki deluje v okviru OZN. Sedemsto delegatov je sklenilo, da se odločitev preloži na leto 2015, do tedaj pa bodo podrobno preučili razloge za in proti ter ustrezne študije.

Družbene in pravne posledice

"Ukinitev prestopne sekunde bi odpravila potrebo po posebnih ad hoc časovnih sistemih. Vsi moderni elektronski navigacijski in računalniško vodeni sistemi bi lahko delovali na podlagi nespremenljive časovne lestvice.

Vendar bi takšna sprememba lahko prinesla družbene in pravne posledice, ko bi razlika med dejanskim časom in časom, ki temelji na Zemljini rotaciji, dosegla zaznavne razlike," so pluse in minuse našteli v sporočilu zveze.

Prestopna sekunda, ki jo vedno dodajo na zadnji dan junija ali decembra, bo letos padla na natanko štirideseto obletnico prve takšne spremembe. Ko se bo 30. junij opolnoči prevesil v 1. julij, bo čas po UTC zaradi dodatne sekunde torej tekel takole: 23:59:59, 23:59:60, 0:00:00. Sekundo bodo po vsem svetu dodali hkrati, v Sloveniji torej ob dveh zjutraj.