Potem ko je hiša v Starem trgu pri Ložu lani uradno prešla v last njegovega sorodnika Evgenija Komljanca, ima Bavčar po novem vsaj na papirju proste roke tudi pri razpolaganju z več kot 15 milijoni evrov sredstev v lasti Maksime Holdinga, ki so sicer v veliki večini še vedno zastavljena pri bankah. Zunaj dosega tožilstva in sodišča, ki zoper Bavčarja vodi preiskavo zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja pranja denarja, je tudi hiša v Murglah, kamor mu sodišče po dostopnih podatkih občasno še vedno pošilja pošto. To je Bavčar že leta 2008 z darilno pogodbo prenesel na soprogo, pri čemer je tožilstvo že v začetku preiskave (logično) ocenilo, da je ni pridobil z denarjem, domnevno pridobljenim na nezakonit način.

Če torej odštejemo "plombo" na delež v podjetju FB Investicije, ki ima že 20 milijonov evrov negativnega kapitala, ter pašnika, manjše njive in gozda v Loški dolini, je od nekdanjega ali sedanjega pomembnejšega Bavčarjevega premoženja državi tako uspelo blokirati "le" za skoraj tri milijone evrov sredstev na njegovem računu pri NLB. Iz javno dostopnih listin pa je razvidno, da je Bavčarju vsaj pri Maksimi Holding pomagalo tudi razumevanje višjega sodišča.

Čeprav sta namreč tožilstvo in okrožno sodišče naložbe v lasti Maksime Holdinga do zdaj vedno vključevali med premoženje, za katerega je zaradi postopka v zadevi Bavčar-Šrot veljala prepoved razpolaganja ali odtujitve, jih je višje sodišče pred dnevi "odmrznilo". To vsaj teoretično pomeni, da lahko Maksima Holding, ki je v 77,6-odstotni lasti Bavčarjevega podjetja FB Investicije, s svojimi deleži, med katerimi velja izpostaviti 12-odstotna paketa delnic v družbah Certa in ETI Elektroelement, prosto razpolaga in jih kadar koli proda - seveda zgolj ob soglasju bank upnic, ki so te delnice vzele v zastavo.

Pri tem velja opozoriti na argumentacijo višjega sodišča. To je namreč zapisalo, da Bavčar kot (ne)posredni največji lastnik v Maksimi Holdingu "nima in ni imel takšne vloge, da bi lahko sprejemal poslovne odločitve, statutarne spremembe pa za ta postopek niso relevantne". A trditev višjega sodišča, da Bavčar ne more vplivati na poslovne odločitve Maksime Holdinga, pade na vsaj dveh točkah. Prvič, delež FB Investicij v družbi presega tričetrtinski prag, kar pomeni, da ima Bavčar v Maksimi Holdingu prvo in zadnjo besedo pri sklicevanju skupščin in sprejemanju sklepov. Čeprav mu je okrožno sodišče prepovedalo odtujitev ali obremenitev lastniškega deleža v FB Investicijah, to namreč Bavčarju ne preprečuje upravljanja z delnicami Maksime Holdinga v lasti FB Investicij.

In drugič, v vodstvenih organih Maksime Holdinga sedijo osebe, ki so tako ali drugače že več let povezane z Bavčarjem. Družbo tako vodi Nastja Sušinski, brat nekdanjega finančnega svetovalca Istrabenza Kristjana Sušinskega in zastopnik podjetja Microtrust. To je imelo ključno vlogo pri preprodaji 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza, ki je že tri leta pod lupo kriminalistov in skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala. V nadzornem svetu Maksime Holdinga pa je mogoče najti Igorja Omerzo in Bojana Finka (oba sta že več desetletij dobra Bavčarjeva prijatelja), njegov član pa je tudi Damjan Mihevc, nekdanji nadzornik Istrabenza, ki ga je Bavčar med hišno preiskavo leta 2009 poklical kot pričo.

V zgodbi o Bavčarjevem premoženju za zdaj ni jasno, ali je nekdanjemu ministru za notranje zadeve in generalnemu direktorju Istrabenza uspelo poravnati davčne obveznosti do države. Na hiši v Starem trgu namreč od konca leta 2010 ni več zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve, ki jo je vpisal Durs, kot "polnopravni" lastnik pa je vknjižen Komljanec. "Vaših vprašanj ne komentiram," nam je Bavčar odgovoril na več vprašanj, med drugim tudi, ali je poplačal dolgove do Dursa in kako komentira odločitev višjega sodišča.

primoz.cirman@dnevnik.si