Formalni predlog za mandatarja je podala skupina 50 poslancev, torej poslanci vseh strank, ki so danes podpisale koalicijsko pogodbo. Pod predlogom je prvopodpisani poslanec Jože Tanko iz SDS. V predlogu je vključeno tudi že Janševo soglasje h kandidaturi. Pričakovati je, da bosta Janšo podprla tudi manjšinska poslanca in bomo v soboto, ko bo izredna seja državnega zbora, dobili mandatarja.

Če bo Janša s kandidaturo uspel, vlade ne bo vodil prvič. Triinpetdesetletni diplomirani obramboslovec je bil predsednik vlade že med letoma 2004 in 2008. S politiko se ukvarja že več kot dvajset let, leta 1989 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze, leto kasneje pa je bil izvoljen za poslanca. Maja istega leta je Janša postal minister za obrambo, na tem položaju pa je ostal do razrešitve marca 1994. SDS se je Janša pridružil spomladi 1992, predsednik te stranke pa je že od maja 1993. Janša je bil do junija 2000 poslanec, v času Bajukove vlade pa je ponovno vodil obrambno ministrstvo.

Novembra 2004 ga je državni zbor s 57 glasovi poslancev potrdil za mandatarja, slab mesec kasneje je prisegla tudi njegova vlada. Čeprav se je vlada ohranila cel mandat, se je na preizkušnji znašla novembra 2007, ko je državni zbor glasoval o zaupnici vladi in jo tudi izglasoval. Na državnozborski volitvah jeseni 2008 je SDS zasedla drugo mesto, prav tako je bilo na zadnjih volitvah, vendar predsednik prvouvrščene Pozitivne Slovenije Zoran Janković z mandatarsko kandidaturo ni uspel.

Podpisali koalicijsko pogodbo

Predsedniki SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi so danes v državnem zboru podpisali koalicijsko pogodbo, ki so jo poimenovali Pogodba za Slovenijo 2012-2015. Po besedah predsednika SDS Janeza Janše pogodba predstavlja vsebinsko osnovo za vrnitev Slovenije na pot normalnega razvoja, zanjo pa stoji 50 poslancev oziroma skoraj 600.000 glasov.

Po besedah najverjetnejšega mandatarja Janše sta koalicijska pogodba in koalicija po svoji naravi in po svojih ciljih "protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami". V ospredje prizadevanj koalicije bo po besedah Janše blaginja ljudi, "zavedajoč se, da samo zdrava gospodarska rast in nova delovna mesta prinašajo realno podlago te blaginje". "Pot neznosne lahkosti zadolževanja države je končana," je ob tem napovedal Janša.

Najtežje naloge koalicijo po oceni predsednika SDS čakajo v prvih 18 mesecih, ki bodo hkrati tudi odločilni. Pri tem bo zelo pomembno sprejemanje in uresničevanje rebalansa proračuna, pri čemer se bo treba po Janševih besedah odpovedati vsemu, "česar ne bomo mogli financirati s tem, kar ustvarimo". Ob tem je dodal, da bo koalicija naredila vse, da bo ta korak narejen ob upoštevanju načela pravičnosti.

Za koalicijo stoji 50 poslancev

V koalicijski pogodbi imajo po besedah Janše vsi partnerji realen delež tako glede vpliva kot glede odgovornosti, za koalicijo pa da stoji 50 poslancev oziroma skoraj 600.000 glasov volivcev. Najverjetnejšemu mandatarju je žal, da v koaliciji ne sodeluje tudi SD, čeprav je dobila povabilo na pogajanja. Kljub temu formalno povabilo obema najverjetnejšima opozicijskima strankama za sodelovanje v okviru širšega partnerstva za razvoj po Janševih besedah obstaja. "Ponudbo jim bomo poslali takoj, ko bo prisegla nova vlada," je povedal.

Koalicijske pogodbe (Foto: Bojan Velikonja).

S podpisom koalicijske pogodbe NSi po besedah njene predsednice Ljudmile Novak uresničuje svojo obljubo, da bo vstopila v koalicijo, v kateri bo imela večino desna sredina. Ob tem se v stranki zavedajo, da vladati ne bo lahko, vendar bodo sami naredili vse, da bodo prispevali k čim boljšemu delu vlade. V koaliciji in družbi si sicer po besedah Novakove na splošno želijo dialog.

Lista Virant po besedah njenega predsednika Gregorja Viranta v koalicijo vstopa brez evforije, saj vedo, da jih čakajo težki časi in trdo delo. "Ni pa nobenega strahu. Imamo dovolj poguma in moči, da bomo kos izzivom, ki nas čakajo," je dejal. Kot skupni imenovalec dela je izpostavil ponoven zagon gospodarstva, uravnoteženje javnih financ in povrnitev pravne države. Kot predsednik DZ je tudi povedal, da so roki nastavljeni tako, da bi lahko država vlado s polnimi pooblastili dobila že 10. februarja.

Deblokacija političnega pat položaja

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da so se v stranki za sodelovanje v koaliciji za izhod iz krize odločili, da bi deblokirali politični pat položaj, ki je nastal po 4. decembru. Slovenija je v težkem položaju, vsakršno podaljševanje politične krize pa bi pomenilo, da bi se ta položaj le še podaljševal, je opozoril. S koalicijsko pogodbo so v stranki zadovoljni, saj so prepričani, da so z njo uspeli zaščiti interese upokojencev in tistih, ki so odvisni od socialne države.

Predsednik SLS Radovan Žerjav je povedal, da z vstopom v koalicijo stranka uresničuje zavezo, da je pripravljena prevzeti odgovornost za vodenje države. Zavedajo se, da delo vlade ne bo lahko, kljub temu pa vanjo vstopajo "pogumno in odločno". Izrazil je tudi prepričanje, da bo potrebno sodelovanje ne samo v koaliciji, ampak tudi med vsemi strankami. Ob tem je izrazil upanje, da bo konstruktivnost, ki so jo pred volitvami napovedovale vse stranke, "veljala tudi zdaj".

Pogajalci omenjenih strank so koalicijsko pogodbo uskladili minuli vikend, v torek pa je sledila še zelena luč organov strank. Predsedniki strank poudarjajo, da so skupni imenovalec koalicijske pogodbe vprašanja gospodarstva, financ in pravne države. Vsi so tudi zatrdili, da kadrovska vprašanja, razen kandidata za mandatarja, še niso dokončno dogovorjena.

Virant je po svetu svoje stranke v torek poudaril še, da je že v uvodnem delu pogodbe opredeljeno, da koalicija ne bo odpirala vprašanj polpretekle zgodovine in ideoloških vprašanj, ampak bodo delali za prihodnost.