"Če prosinca ni snega, mali traven nam ga da," pravi ena od vremenskih modrosti naših prednikov. Vse lepo in prav, a kaj, ko še niso poznali smučanja, so pa bili mnogo bolj povezani z zemljo, na kateri so živeli in jo obdelovali. Zato jim ni bilo mar, če je moča tu in tam malo zamujala ter je april nadoknadil januarski padavinski primanjkljaj. Kdor potrebuje sneg zdaj in tukaj, na letos "nesnežni" strani Alp, naj si pač pomaga z njegovo umetno različico. Tudi v drugi januarski dekadi vremensko nič novega, nadaljuje se pretoplo in suho vreme, v tem mesecu je bilo v preteklosti tudi že topleje in še bolj suho. Suša nas pesti še od lani in če lahko toploto hitro uravnamo, je s sušo precej drugače. Včerajšnji jutranji padavinski prehod je bil spet podoben vsem dosedanjim v tej snežni sezoni. Še preden smo lahko namenili padavinam nekaj več pozornosti, že so te ponehale, saj jih je odneslo naprej k sosedom, kjer so se odrezale precej drugače. Enako kot pred tem na severni strani Alp, kjer imajo že ves teden razglašeno veliko nevarnost proženja snežnih plazov. Pri nas je kaj takega letošnjo zimo skoraj že na meji znanstvene fantastike, vse pa kaže, da v njenem nadaljevanju ne bomo ušli mrazu. Bomo namesto smučanja pač (na)drsali…
Različno izhodišče, podoben rezultat
A kaj nam pomaga mraz, če ni skrivnostnega belega pokrajinskega pokrivala, pod katerim se skriva še več zgodb kot ob kopnjavi? Le kje je kakšen ansambel, da nam bo zaigral na zimske strune? Letos ga bomo res težko našli, zato pa so med vremenoslovci toliko bolj znane ansambelske napovedi, ki so prinesle velik napredek na področju tako imenovanih probabilističnih ali verjetnostnih napovedi. Tovrstne napovedi niso v nikakršni povezavi z glasbo, pač pa gre za napoved, ki je presek rezultatov ponovljenih modelskih izračunov, pri katerih spreminjamo vhodne podatke. Povedano drugače, pri ansambelskem izračunu gre za večkratni izračun napovedi z numeričnim meteorološkim modelom, pri čemer ima vsak izračun nekoliko spremenjeno začetno stanje. Na tak način lahko do določene mere ocenimo vpliv napak in nepopolnega poznavanja začetnih razmer na razvoj vremenske napovedi. Zaradi računske zahtevnosti postopka opravljajo izračun v precej slabši ločljivosti kot sicer bolj znane in že dlje časa uporabljene operativne deterministične izračune. Zaradi tega ima ta metoda za kratkoročno obdobje do nekaj dni precej manjšo uporabno vrednost, saj so za tak časovni doseg uspešnejše in natančnejše napovedi operativnih determinističnih modelov z višjo ločljivostjo.
Boljši srednjeročni izdelki
Za srednjeročno vremensko napoved od nekaj pa vse do okoli deset dni pa je ansambelski izračun bistveno bolj pomemben, saj lahko za ta časovni interval že na videz zelo majhne razlike v izhodišču zelo vplivajo na razvoj napovedi, predvsem pa na njeno spremenljivost. Oznaka izračunov oziroma napovedi izhaja iz francoske besede "ensemble" in pomeni v resnici skupek ali skupino (zagonov). Tovrstno napoved si lahko ogledate tudi na Arsovih posebnih diagramih (http://meteo.arso.gov.si/, meni Vreme podrobneje, zavihek Modelska napoved EPSGRAM diagrami). Na teh so predstavljeni razsipi dnevnih vrednosti vremenskih spremenljivk ansambelskega 10-dnevnega modelskega izračuna za pet območji, ki pokrivajo Slovenijo, ob strani pa je tudi njihova razlaga. Resnejši ljubitelji vremena jim pravijo ljubkovalno kar "ENS-i" ali tudi špageti zaradi poteka šopa krivulj, ki so posledica vnosa različnih vhodnih podatkov. Nekateri jih omenjajo tudi kot vremenske "razglednice". Razponi napovedanih vrednosti vremenskih spremenljivk so namreč pogosto zelo veliki in seveda naraščajo z vsakim naslednjim dnem napovedi, hkrati s tem pa upada verjetnost za njeno pravilnost. Tako se pogosto na srednji rok zanimiva oziroma dinamična vremenska napoved v naslednjih dneh spremeni v čisto "navadno" vreme. Ostane nam le to, da se s tem sprijaznimo ali pa še naprej sanjamo o bolj burnem vremenskem dogajanju v bližnji prihodnosti. Ansambli so torej povedali svoje, a zdi se, da letošnje vreme še naprej poje povsem (samo)svojo pesem…
