Tudi to krmo proizvaja podjetje Vajet, veterinarska inšpekcija pa je iz previdnostnih razlogov začasno prepovedala prodajo mleka s kmetij, ki so jo uporabljale.

Je krmo zastrupil proizvajalec ali kupec?

Evgen Kosmač, direktor proizvajalca krmil Vajet, pravi, da so dali v analizo deset vzorcev svoje krme, da jih je bilo devet negativnih, in to daleč pod mejo detekcije, v enem pa je bila povišana vsebnost aflatoksina. Dodal je, da je šlo za vzorec krme iz arhiva in da bodo veterinarski inšpektorji danes odvzeli dodatne vzorce iz iste serije domnevno sporne krme, ki jo imajo v zalogi. Šele ta analiza naj bi po Kosmačevih besedah dokončno potrdila ali ovrgla sum, da so bila energijska krmila za molznice zastrupljena.

Sicer pa je Kosmač prepričan, da je bilo s koruznim drobljencem, ki so ga 9. januarja dostavili blejskemu posestvu Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Lesce in ki je bil krivo za onesnaženje mleka z aflatoksinom, vse v redu, ko je zapustil njihovo podjetje. Meni, da je težava nastala pri skladiščenju krme na posestvu, kako naj bi se strup aflatoksin znašel v krmi, pa bodo - tako pravi Kosmač - skušali v družbi veterinarske inšpekcije danes ugotoviti na posestvu samem.

Vendar Mojca Papler, vodja KGZ Sloga Lesce, sum, da so nemarno skladiščili krmo, ki so jo nabavili v podjetju Vajet, zavrača. Časa, da bi do onesnaženja krme z aflatoksini prišlo pri njih, po njenem mnenju ni bilo. Koruzni drobljenec so jim namreč iz Ajdovščine pripeljali v ponedeljek, dan kasneje so z njimi prvič nakrmili molznice (vseh imajo 287), v sredo pa je strup že bil v mleku, in to v velikanskih količinah (mejne vrednosti so bile presežene za približno dvajsetkrat).

Škode za okoli 100.000 evrov

Paplerjeva dodaja, da je povezava med aflatoksinom v njihovem mleku in krmo iz Ajdovščine očitna, saj so dali v analizo na NVI vzorce vse krme, ki jo imajo na posestvu, rakotvorni strup pa so našli le v ajdovskem vzorcu. "Nasprotna stran nam izvidov svojih analiz še ni pokazala," nam je povedala Mojca Papler in priznala, da so bili ob odkritju aflatoksina v njihovem mleku (odkrili so ga v italijanski mlekarni) šokirani. Po prvih ocenah naj bi zaradi tega, ker so morali od 11. januarja namolzeno mleko neškodljivo uničevati, utrpeli za okoli 100.000 evrov škode.

Pri živalih težav zaradi strupa (pojavijo se lahko močne poškodbe jeter, krvavitve notranjih organov ali celo pogin), ki so ga zaužile, na srečo še niso zaznali. Dr. Anton Vengušt, predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na veterinarski fakulteti, meni, da posledic najverjetneje ne bo, saj so živali okuženo krmo uživale kratek čas. "Vsi skupaj smo jo še poceni odnesli, tudi potrošniki, ker je bil odziv veterinarske uprave hiter in učinkovit. Preprečil je, da bi okuženo mleko prišlo v prodajo," ugotavlja Vengušt, ki je zaradi aflatoksina v mleku delal tudi minulo nedeljo. Inštitut, ki ga vodi, ima namreč edini pri nas validiran in akreditiran laboratorij za analize mikotoksinov (za strupe, med katere sodi tudi aflatoksin) v krmi in hrani.

V Sloveniji se je prvič zgodilo, da so v krmi in mleku odkrili tako visoko vsebnost aflatoksinov. Italija ima velikanske težave s temi strupi na koruzi že vse od leta 2003, zato od takrat njihove mlekarne s hitrimi testi preverijo vsako cisterno mleka, ali vsebuje aflatoksine. Profesor Vengušt meni, da je z aflatoksini obogatena slovenska krma sodu izbila dno in da bi bilo tudi pri nas smiselno uvesti hitre teste. Ker so za neoporečnost živil in surovin zanje po evropski zakonodaji odgovorni nosilci dejavnosti, si bodo morali stroške za testiranje po Venguštovem mnenju razdeliti proizvajalci in odkupovalci mleka.