Evropska komisija je pred dvema tednoma presodila, da so Belgija, Ciper, Malta in Poljska - preostale države v postopku zaradi presežnega primanjkljaja - storile dovolj v smeri njegovega znižanja, zato pri njih nadaljevanje postopka ni potrebno, čeprav bo na te države v prihodnje še naprej pozorna. V primeru Madžarske pa Bruselj izpostavlja, da ji je formalno lani sicer uspelo spoštovati mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), a je to le zaradi enkratnih ukrepov v vrednosti okoli 10 odstotkov BDP. S tem je Madžarska "zamaskirala" po oceni komisije resno poslabšanje strukturnega ravnovesja.

Še več, navaja komisija, strukturni primanjkljaj se je v letih 2010 in 2011 celo povečal za skupno približno 2,75 odstotka BDP. Tako bo tudi letos javnofinančni primanjkljaj ostal pod tremi odstotki BDP le na račun enkratnih prihodkov, leta 2013 pa naj bi bil znova nad tremi odstotki BDP, izpostavljajo v Bruslju. Finančni ministri so danes oceni komisije pritrdili in podprli njen poziv, da se v primeru, da Madžarska tudi v naslednjih fazah postopka ne bo ustrezno ukrepala, proti njej sprejmejo sankcije.

Madžarski tako grozi zamrznitev izplačil sredstev iz bruseljske blagajne, pri čemer so za vzhodno slovensko sosedo, katere BDP je bistveno pod povprečjem EU, pomembna predvsem izplačila iz kohezijskega sklada. Evropska komisija naj bi v kratkem Budimpešto pozvala k sprejemu novih varčevalnih ukrepov za zajezitev primanjkljaja. V Bruslju se danes sicer mudi madžarski premier Viktor Orban, ki skuša zgladiti spor z EU glede spornih zakonskih in ustavnih sprememb v državi.

Na "turneji" pri vidnih predstavnikih

Madžarski premier Viktor Orban se je danes v Bruslju sestal z vodstvom Evropske unije. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v sporočilu za javnost pogovor z madžarskim premierom označil za "izčrpen in konkreten", pri čemer je izrazil pričakovanje, da bo Madžarska v celoti spoštovala evropsko zakonodajo.

Evropska komisija je minuli teden sprožila tri pravne postopke proti Madžarski, ker meni, da bi lahko njena nova zakonodaja ogrozila neodvisnost madžarske centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov. Budimpešta ima največ mesec dni časa, da se na opomine ustrezno odzove.

"Za Evropsko komisijo je bistveno, da zagotovi, da bo Madžarska, ravno tako kot vse druge države članice, spoštovala evropsko zakonodajo, tako v črki kot v duhu," je poudaril Barroso.

Orban je na srečanju "pokazal pripravljenost Madžarske na hitro rešitev vprašanj, ki jih je načela komisija", je v sporočilu za javnost poudaril Barroso. Predsednik komisije je poudaril tudi, da obstaja "širša politična zaskrbljenost", na katero mora madžarska vlada odgovoriti.

Orban se je pred tem sestal tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzom in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem.

Po srečanju s Schulzem je Orban izrazil polno pripravljenost na odprto razpravo o vprašanjih, ki jih Budimpešti očitajo v Bruslju, s ciljem doseči za obe strani sprejemljiv dogovor. Schulz je medtem Orbana pozval, naj prilagodi ostro in pogosto protievropsko retoriko, ki jo uporablja doma, proevropski in spravljivi retoriki, ki se je poslužuje v Bruslju.

"Tako kot bi se morali Evropejci zavedati, da Orban ni neumen, tako bi se moral Orban zavedati, da Evropejci niso neumni," je bil slikovit Schulz.

Madžarska si sicer zaradi javnofinančnih težav prizadeva z EU in Mednarodnim denarnim skladom izpogajati previdnostno posojilo v višini med 15 in 20 milijardami evrov, trenutni spor z Brusljem pa ji pri tem ni prav nič v pomoč. Unija pomoč Madžarski veže na umik nekaterih spornih zakonskih sprememb.