Proti Sloveniji se je vaša reprezentanca srečno izvlekla šele v končnici.

Moram priznati, da so me Slovenci pozitivno presenetili. Že iz besed soigralcev v Montpellierju sem ugotovil, da so kljub pomlajeni zasedbi zelo močni, toda na igrišču sem se lahko prepričal, da so še močnejši. Ne spomnim se, kdaj nas je nekdo v uvodnih dvajsetih minutah tako ustavil v napadu. Slovenska obramba je bila neverjetno trda in ostra, tako da nismo mogli izpeljati skoraj nobene načrtovane akcije. A vedeli smo, da Slovenija ne more vseh šestdeset minut igrati na tako visoki ravni.

V zadnjih minutah tekme sta vam poleg slovenskih napak pot do zmage odprla tudi romunska sodnika.

Nikoli ne komentiram sojenja. Slovenci so imeli priložnost, da nam odvzamejo vsaj točko, vendar se jim ni izšlo. Čeprav ima Slovenija precej mlado in neizkušeno reprezentanco, sta v ključnih trenutkih napaki naredila starejša in izkušena igralca, Gajič in Žvižej. Če bi vsaj eden od njiju zadel, bi se mi znašli v velikih težavah. V zadnjih minutah so odločile naša individualna kakovost in izkušnje, nikakor pa ne sodnika.

Francija na tem prvenstvu ne blesti, čeprav ima v svojih vrstah veliko vrhunskih igralcev.

Tudi igralci komaj čakamo, da se nam bo odprlo. Na igrišču se jasno vidi, da igramo v krču, da smo daleč pod ravnjo, na kakršni smo sposobni igrati. Biti evropski, svetovni in olimpijski prvak ni samo velik športni dosežek, ampak tudi veliko breme. Vsi so najbolj motivirani prav proti najboljšim, zato vsi nasprotniki proti nam igrajo še bolje, kot so dejansko sposobni. Še dodatno breme in pritisk smo si nakopali s tem, ko smo zaradi porazov proti Španiji in Madžarski napredovali v drugi del brez točk.

Ali se lahko Francija z zadnjega mesta v skupini v Novem Sadu prebije na eno izmed prvih dveh, ki peljeta v polfinale?

Če sem iskren, bo to zelo težko. Zato se nam lahko zgodi, da prvič po letu 2005 ne bomo v polfinalu velikega tekmovanja. Poleg Slovenije, ki smo jo premagali s precejšnjo mero športne sreče, bi morali premagati tudi Islandijo in Hrvaško, a morda niti to ne bo dovolj za polfinale. Glede na trenutno stanje na lestvici in predstave na igrišču so glavni favoriti za polfinale Španci, sledijo pa jim Hrvati. Madžari so imeli odprto pot do polfinala, a so si jo delno zaprli z nepričakovanim porazom proti Islandiji.

Ker si je Francija že zagotovila nastop na olimpijskih igrah v Londonu, nekateri ocenjujejo, da je EP v Srbiji za vašo reprezentanco le generalka za OI.

Niti slučajno, čeprav se zavedamo, da se bo naša zmagovita serija enkrat končala. V Srbiji smo želeli pokazati dobre igre, si še dodatno dvigniti samozavest in prestrašiti nasprotnike, a za zdaj nam to zelo slabo uspeva. V francoski reprezentanci imamo sicer tudi precej starejših igralcev, vendar so še vedno lačni uspehov. A sem pripravljen takoj podpisati, da ne osvojimo kolajne v Srbiji, če bi nam to potem prineslo olimpijski naslov v Londonu.

Ali se strinjate z napovedmi, da bo Srbija pred domačimi gledalci osvojila naslov prvaka Evrope?

Če že Francija ne more do vrha, bi to zelo privoščil Srbiji. Srbi igrajo dobro v obrambi in napadu, v vratih blesti Stanić, prav tako pa imajo neverjetno podporo s tribun. Kar 20.000 gledalcev je skoraj nepojmljiva spodbuda, istočasno pa tudi težak tovor. Navijači že zdaj zahtevajo zlato kolajno, zato bodo igralci še pod dodatnim pritiskom.