Upam, da nam bo naslednji teden vseeno prinesel nekaj izboljšav. Recimo, da bi se slovenski politiki nehali zafrkavat z nami in bi se dogovorili, kdo bo vladal naši deželici. Na tem mestu gre še posebna zahvala vsem tistim, ki so Slovence uspeli skregati s 50 in več let starimi zgodbami. Predvsem mlade nas to zelo zanima. Aja, gospodje tam zgoraj, hvala ker nas ne jemljete zgolj kot potencialnega volilnega telesa. Vem, da vam je iskreno mar za nas.

Nasploh bi bilo fino, če bi bilo malo manj prepiranja in malo več sodelovanja. Da bi Janezi uvideli, da ni vedno fajn, če sosedu krava crkne. Če je le ta imela npr. BSE, potem bodo najverjetneje obema sosedoma eliminirali živino. Res nam ni potrebno, da en drugega vlečemo dol. Tudi če si bomo pomagali, bomo morali kar pošteno zavihati rokave, da bomo lahko tekmovali s tem hitro spreminjajočim se svetom. Saj veste, za vsako stvar, ki jo delate, obstaja 8-letni Azijec, ki to počne trikrat bolje. In ko mi stagniramo, nas ostali prehitevajo po levi in po desni.

Mladi, vem, da ste se vam ne da misliti na prihodnost. Politikov ne zanimate, avtoriteto poslušate doma, v šoli, vsepovsod. Kljub temu obstaja samo en recept, kako to spremeniti - aktivirajte se. Še nobena posoda se ni pomila sama in še nobena pasivnost ni spremenila sveta. Sami si bomo pisali prihodnost, začnimo jo oblikovati danes.*

Sedaj, ko sem se zbudil iz napol utopičnih sanj, se grem vreč v realnost. Nazaj za knjige in priprave za jutrišnji kolokvij. Pa da vidimo, kaj prinese naslednji teden. Srečno Kekec, srečno Slovenija!

*Samo v opozorilo: ob aktivnem sodelovanju v družbi ne mislim na preoblikovanje fasade parlamenta, tako kot tista teta iz ŠOS. Da ne bom jaz kriv potem.