Kot smo že poročali, so veterinarski inšpektorji ugotovili, da naj bi omenjeni strup v mleko zašel prek okužene krme (grobo mlete koruze), ki jo blejska farma nabavlja pri ajdovskem proizvajalcu krmil Vajet. Laboratorijske analize so namreč v vzorcu te krme pokazale, da je vsebnost aflatoksina B1 v njem presežena. Krmo iste serije je uporabljala tudi Agroemonina farma molznic iz Vodic, ki mleko oddaja v Ljubljanske mlekarne, vendar so analize mleka tako na tej farmi kot tudi analize mleka in jogurtov, narejenih iz surovine s te farme, ovrgle sum, da morda vsebujejo zdravju nevarni strup aflatoksin.
Evgen Kosmač, direktor podjetja Vajet, je poudaril, da so krmo iste serije isti dan (9. januarja dopoldan) dostavili tako blejski kot vodiški farmi, a imajo težave z aflatoksinom le na Bledu. Trdno je prepričan, da njegovo podjetje zanje ni krivo. "Na podlagi vseh dosedanjih analiz vzorcev mleka na vzporedni farmi v Vodicah in na podlagi analiz vzorcev naše koruze lahko mirno in z olajšanjem trdim, da krivda za aflatoksin v mleku blejske farme ni na moji strani," nam je včeraj dejal Kosmač.
Največ težav z aflatoksini imajo Italijani
Aflatoksine proizvajajo plesni. Dr. Jože Verbič, strokovnjak za prehrano živali in kakovost krme na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je dejal, da je največja nevarnost, da pride do plesnenja vlažnih žit v skladiščih. Torej, če krma ni posušena vsaj pod 14, še bolje pod 12 odstotki vlažnosti, se lahko razvija plesen iz rodu Aspergillus flavus, ki je glavna povzročiteljica aflatoksina. Po Verbičevih besedah se lahko plesen razvije tudi zaradi neprimernega skladiščenja, zaradi podnebnih sprememb pa tudi na rastoči koruzi, torej na poljih. "Na splošno velja, da je koncentracija aflatoksina v mediteranskih deželah približno tri- do petkrat višja kot v državah osrednje Evrope ravno zaradi podnebnih razmer. Plesen namreč najbolje uspeva pri visoki vlažnosti (nad 80 odstotkov) in pri temperaturah nad 30 stopinjami Celzija," nam je pojasnil Verbič.
In spomnil, da so imeli Italijani zaradi močne suše v letu 2003 velikanske težave z aflatoksini, s katerimi se je koruza okužila že na njivi, zato njihove mlekarne še vedno redno kontrolirajo njihovo morebitno prisotnost v mleku. Tako ne preseneča, da je visoko vsebnost aflatoksinov v slovenskem mleku ugotovila prav italijanska mlekarna. Slovenske mlekarne vsebnosti teh strupov ne preverjajo vsakodnevno, saj pri nas z njimi doslej ni bilo težav. Preverjajo jih občasno, ravno tako veterinarska inšpekcija, ki niti v krmi niti v živilih doslej ni zaznala presežnih vrednosti aflatoksinov.
V Ljubljanskih mlekarnah bodo poostrili nadzor nad mlekom
Renata Lovrak, v Ljubljanskih mlekarnah odgovorna za stike z javnostjo, nam je pojasnila, da so takoj dali na analizo mleko svojega dobavitelja iz Vodic, ki je uporabljal domnevno sporno krmo, in rezultati so bili negativni. Vse izdelke, ki bi lahko bili narejeni iz tega mleka, so v Ljubljanskih mlekarnah začasno zadržali. Lovrakova nam je povedala, da gre za približno tretjino njihove proizvodnje mleka in jogurtov, vendar so jih včeraj popoldan, ko so dobili negativne rezultate analiz na vsebnost aflatoksinov, dali v prodajo.
Po podatkih veterinarske uprave so v ljubljanskem obratu Ljubljanskih mlekarn odvzeli devet vzorcev mleka in izdelkov. Rezultati analiz osmih vzorcev so bili negativni, zato ni več zadržkov, da jih ljudje ne bi smeli uživati, analiza vzorca čokoladnega mleka, ki je bilo narejeno iz iste surovine kot negativni vzorci, pa še ni končana, saj je zanjo potrebna druga laboratorijska tehnika. Na podlagi zadnjih dogodkov so se v Ljubljanskih mlekarnah odločili, da bodo poslej pogosteje analizirali mleko tudi na vsebnost aflatoksinov, poleg tega bodo od svojih dobaviteljev zahtevali izjave o analizah ustreznosti krme.
Lucija Perharič z Inštituta za varovanje zdravja nam je dejala, da se aflatoksini ob mleku pogosteje pojavljajo še v oreških (predvsem arašidih), suhem sadju (suhe fige in marelice), začimbah (na primer popru) in kavi. Dr. Verbič je dodal, da je kljub temu, da ti strupi s pokvarjeno krmo vstopajo v prehransko verigo, njihov prispevek k skupni obremenitvi ljudi z vsemi mikotoksini (strupenimi snovmi, ki jih povzročajo različne plesni) majhen. "Ljudje zaužijemo z rastlinsko hrano bistveno več mikotoksinov kot s hrano živalskega izvora," je opozoril Verbič.
