Med različnimi vrstami malih in srednjih podjetij v EU je bilo naraščanje zaposlovanja največje v mikro podjetjih (z manj kot 10 zaposlenimi), ki so letno rasla z 1,7-odstotno stopnjo in k skupni rasti zaposlovanja v gospodarstvu prispevala kar 58-odstotni delež. Rast zaposlovanja v malih podjetjih (10 do 50 zaposlenih) je bila 0,7-, v srednjih (50 do 250 zaposlenih) pa 0,5-odstotna. V mikro podjetjih je bilo leta 2010 skupaj že kar 30 odstotkov vseh zaposlenih, v malih podjetjih 20 odstotkov in v srednjih podjetjih 17 odstotkov.

Največ novih delovnih mest v EU je bilo ustvarjenih v novih malih in srednjih podjetjih, ki poslujejo manj kot pet let. Pri tem so še zlasti izstopala podjetja, ki se ukvarjajo s poslovnimi storitvami, saj so ustvarila več kot četrtino (27 odstotkov) novih delovnih mest.

Situacija v Sloveniji je glede zaposlovanja v različno velikih podjetjih nekoliko specifična. Zaposlovanje v velikih podjetjih je namreč v obdobju od leta 2002 do 2010 naraslo za 1,9, v malih in srednjih podjetjih (kot celota) pa le za 0,7 odstotka. Statistiko "kvarijo" predvsem srednja podjetja, ki so imela v tem obdobju negativno rast zaposlovanja v višini 1,5 odstotka, medtem ko je zaposlenost v malih podjetjih rasla z 0,5-, v mikro podjetjih pa s kar 2,5-odstotno stopnjo. Slovenija ima sicer eno najvišjih stopenj rasti zaposlovanja v EU tako v novih malih in srednjih podjetjih kot tudi v malih in srednjih podjetjih, ki obstajajo že več kot 5 let.

Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, se spominja, da je bil tak trend značilen tudi že v 90. letih prejšnjega stoletja in da so prav mala in mikro podjetja ter samozaposlitve rešili Slovenijo iz tedanje krize. Na razmah teh podjetij po njegovem poleg slabših razmer v gospodarstvu vplivajo "relativno dober" program za spodbujanje samozaposlitev, rigidnost delovne zakonodaje ter potrebe po specifičnih znanjih, ki so v teh podjetjih nujna.

Čeprav je gospodarska kriza negativno vplivala na zaposlovanje v vseh podjetjih ne glede na velikost, je bolj prizadela mala in srednja podjetja. Število delovnih mest v velikih podjetij se je namreč v letih 2009 in 2010 v povprečju letno zmanjšalo za 0,95 odstotka, v malih in srednjih podjetjih pa za 2,4 odstotka. V krizi so še zlasti ranljiva mikro podjetja, v katerih je leta 2010 rast zaposlovanja beležilo le 13 odstotkov, upad zaposlovanja pa 25 odstotkov podjetij.

Pomenljivo je, da je gospodarska kriza manj negativno vplivala na inovativna mala in srednja podjetja ter na podjetja, ki delujejo v bolj inovativnih gospodarstvih. Medtem ko je o zmanjšanju celotnega povpraševanja iz držav, ki so po ugotovitvah EU skromne inovatorke (Bolgarija, Romunija, Litva, Latvija), poročalo kar 70 odstotkov podjetij, je v državah, ki so vodilne na področju inovacij (Danska, Finska, Nemčija, Švedska), zmanjšanje povpraševanja zaznalo le 45 odstotkov podjetij. Zanimivo je, da so imela precej višjo rast zaposlovanja tudi mednarodna mala in srednja podjetja; v primerjavi s podjetji, ki sploh nimajo mednarodnih načrtov, je bila kar sedemkrat višja.

Raziskava žal tudi ugotavlja, da so delovna mesta v malih podjetjih v povprečju manj produktivna, slabše plačana in manj podprta s sindikati kot delovna mesta v velikih podjetjih (v velikih podjetjih ima sindikalno podporo 88 odstotkov zaposlenih, v malih le 34 odstotkov). Nižja je tudi varnost zaposlitve. Medtem ko ima v velikih podjetjih v EU pogodbo za nedoločen čas 87 odstotkov in v srednjih podjetjih 75 odstotkov zaposlenih, ima v malih podjetjih delo za nedoločen čas le 50 odstotkov zaposlenih.

Pri vsem tem je presenetljivo, da so zaposleni v malih podjetjih na svojem delovnem mestu bolj zadovoljni. Pri tem izpostavljajo boljše delovno vzdušje, ugodnejše ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem ter bolj prilagodljiv delovni čas.

"Odnos med delodajalcem in delavcem je v malih in mikro podjetjih bolj oseben, zato je manjša tudi želja po sindikalni organiziranosti. Zaradi večjega zadovoljstva na delovnem mestu pa je posledično nižji tudi pritisk na plače," pravi Antauer. Ob tem dodaja, da so plače v malih in mikro podjetjih v Sloveniji višje od kolektivnih pogodb, saj si delodajalci ne morejo privoščiti, da bi izgubili zaposlene s specifičnimi znanji.