Brez dlake na jeziku

Novi predsednik evropskega parlamenta, ki se je v mladosti izučil za knjigotržca in vodil lastno knjigarno, je brez dlake na jeziku. Znan po ostrih besedah, sploh pa uživa v raznih primerjavah. Ena zadnjih se nanaša na trenutno slabo gospodarsko in finančno stanje ter prepočasno ukrepanje Evropske unije: "Opraviti imamo z ekonomskim in finančnim sistemom, ki se vozi s ferrarijem, ter z nadzorom, ki se bo, če bo ostal v rokah držav, za njim vozaril s kolesom."

Schulz je velik kritik kapitalističnega sistema, kot ga poznamo zadnja desetletja. Po njegovem je ta sistem ne le zgrešen, ampak do neke mere tudi nemoralen in izkrivljen, še posebej na področju finančnih storitev. Evropskim državljanom je tudi ponudil razlago, zakaj tako ne gre več naprej. "Prepričan sem, da je čudovita kmetija, ki jo ima v lasti gospod Daul (vodja Evropske ljudske stranke, op.p.), zavarovana proti požaru. Če lahko jaz, Martin Schulz, kupim požarno zavarovalno polico gospoda Daula in namesto njega, ko mu pogori hiša, dobim izplačilo zavarovalnice, preprosto potrebujem le še nekoga, na primer gospoda Cohn-Bendita (vodja Zelenih, op.p.), ki je pripravljen požgati hišo, in sem preskrbljen."

Schulz redkokdaj izpusti priložnost, da na glas pove svoje. Ima ogromno znanja in je sposoben govoriti o čemerkoli. Hrupen in glasen išče polemičen način debate, pravi naš vir in dodaja, da včasih tako tudi poživi razpravo, čeprav to ni nujno odlika. Je izjemno inteligenten in ve, da bo s tovrstno artikulacijo prišel v medije in na ta način promoviral svoje prepričanje. "Ima jasno politično identiteto. Je socialdemokrat. Ostro in trdno argumentira, a praviloma ne gre čez meje spoštovanja drugega. Zna biti tudi gentleman," je o njem povedal poznavalec razmer v evropskem parlamentu.

Poleg tega je 56-letni dosedanji vodja evropskih socialistov, druge najmočnejše evropske politične skupine, zelo goreč Evropejec. "Schulz pravi, Evropa mora ostati Evropa, sicer bo čez dvajset let Nemčija enako pomembna kot Malta. Nemčijo postavlja ob bok majhnim državam, saj so tuji trgi pomembni tako za prvo kot drugo," smo lahko slišali iz kroga njegovih sodelavcev. Po njegovem je treba v EU poiskati ravnotežje ne samo med velikimi in majhnimi državami članicami, pač pa tudi v ekonomskem in socialnem razvoju. Kritičen je do nemško-francoske naveze, ki ne upošteva v zadostni meri dejstva, da so članice EU zelo raznolike in da razmere v drugih državah niso enake tistim v Franciji in Nemčiji.

Novi predsednik parlamenta je v preteklosti večkrat izpostavil potrebo po enotni Evropi, še posebej po zadnjem decembrskem vrhu EU, ko je Velika Britanija nasprotovala vseevropskemu dogovoru o rešitvi evra. Kot pravi, obstaja v Evropi realnost razvoja v treh delih: neke vrste nemško-francoski direktorij, preostale države območja evra ter ostanek EU s posebno vlogo Velike Britanije. A po njegovem "to ni EU, ki bi si jo želeli".

Ob tem, da je "očiten evrofil", kot se je izrazil eden od naših sogovornikov, pa mu nekateri očitajo nestrpnost do evroskeptikov, ki jim nikoli ne ostane dolžan. Sploh Britanci se pogosto ne morejo upreti izražanju dvomov o ukrepih EU in nekateri menijo, da prav njegov oster nastop njihovo nasprotovanje samo še podžiga. Pred dobrim letom je Schulza, ki je med parlamentarno razpravo o krizi dejal, da bi morale evropske države delovati enotno, napadel Godfrey Bloom iz evroskeptične Stranke za neodvisnost Velike Britanije in mu prišepnil: "En narod, ena država, en vodja" (Ein Volk, ein Reich, ein Führer). Nato ga je označil še za "nedemokratičnega fašista" in moral na apel dosedanjega predsednika parlamenta Jerzyja Buzeka zapustiti dvorano.

Sedeti želi skupaj z Barrosom in Van Rompuyem

Zdi se, da bo treba v prihodnosti še bolj vztrajati glede enotne Evrope in da bo imel Nemec še veliko dela. Ko je govoril o ferrariju, ki ga zasledujemo s kolesom, je imel pripravljeno rešitev: nadnacionalne institucije. Ob tem pa Schulz ve, da ljudje izgubljajo zaupanje v nacionalne institucije in da je EU na razpotju. Če ne gre drugače in če vlade ne morejo najti svojih rešitev, bo moral parlament kar sam predlagati svoje.

Ko je nedavno evropska komisija pod vodstvom Joseja Manuela Barrosa predlagala strožja pravila glede delovanja bonitetnih agencij, ni pa se zavzela za vzpostavitev neodvisne evropske bonitetne agencije, k čemur jo je Schulz izrecno pozval, ni bil posebej dobre volje. "Ali je res običajno, da ameriška agencija za ugotavljanje kreditne sposobnosti ravno v trenutku, ko so špekulacije proti Grčiji dosegle svoj vrhunec, svoj pogled usmeri na naslednjo tarčo in nižjo kreditno sposobnost Portugalske?" Kakšne ustanove so to, ki lahko odločajo o usodi celotnih narodov, se je vprašal in dodal, da bi jih morali nujno nadzirati in upravljati.

V prihodnje želi Schulz moč "svojega" parlamenta na vsak način povečati. "Boril se bom za to, da se bo predsednika parlamenta jemalo enako resno kot predsednika komisije ali Evropskega sveta," je naznanil in na vprašanje, ali želi v bodoče na vrhu EU sedeti za skupno mizo, jasno odgovoril: "Da".

Običaj je, da se ob začetku vrha predsednik parlamenta le na kratko sestane z evropskimi voditelji. Lahko pove, kaj misli, nato pa mora oditi. A Schulz zahteva spremembe: poudaril je, da parlament sodeluje pri sprejemanju zakonodaje, o kateri se dogovorijo države na vrhu, zato mora biti kot predsednik parlamenta zraven pri oblikovanju dogovorov. "Je izvrsten poznavalec vloge, funkcije in postopkov parlamenta in pozna vsako podrobnost," pravijo o njem dobro poučeni. Skladno s tem hoče Schulz na naslednjih srečanjih evropskih voditeljev sedeti za mizo, pa če ga bodo povabili ali ne. "Ljudje imajo dovolj tega, da se o vsem odloča za zaprtimi vrati," je poudaril in ni skrival nezadovoljstva s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem.

Medtem ko slednji išče dogovor med 27 državami, bo moral Schulz v prihodnje voditi 754 poslancev, ki delujejo znotraj sedmih političnih skupin, in če je bil v preteklosti še tako vnet socialdemokrat - baje da po imenu pozna vseh svojih okoli 160 strankarskih kolegov -, bo po novem moral delovati nadstrankarsko.

Četudi je bilo njegovo imenovanje zaradi tradicionalnega dogovora med konservativci in socialisti, da si vodenje petletnega mandata razdelijo, zgolj formalnost - po mnenju nekaterih nedemokratičnost -, pa je sam vendarle še pred volitvami šel do vseh političnih skupin in se z njimi pogovoril. "Poskušam doseči podporo vseh. Čim širšo podporo imaš, tem močnejši si," je dejal. Ob tem je tudi nekdo, ki mu je blizu, omenil njegovo sposobnost, da zna tudi ob različnih videnjih in stališčih posameznikov doseči skupen dogovor, za vse sprejemljiv kompromis. "Doseže, da skupina razmišlja enako." Ali mu bo nekaj podobnega uspelo tudi pri več skupinah, bomo videli kmalu.

Izzivov Schulzu torej ne bo manjkalo, v prvi vrsti pa se bo moral ukvarjati z reševanjem kriznih razmer in zelo počasnim okrevanjem evropskega gospodarstva. Če je v preteklosti govoril, da ne gre za šibkost evra, temveč za šibkost tistih, ki rešujejo krizo, bo moral zdaj pokazati, da sam nima težav s šibkostjo. Ena izmed zadev, ki ga bo letos čakala, je tudi pobuda, da bi imel evropski parlament sedež samo še v Bruslju, s čimer bi prav tako prihranili kakšen evro. Evropski poslanci namreč še vedno redno vsak mesec romajo na plenarno zasedanje v Strasbourg, kar povzroča ne le dodatne stroške, temveč tudi precej logističnih težav, čemur bi nekateri radi naredili konec. Sam se za zdaj še ni jasno opredelil, kaj bo ukrenil v zvezi s tem močno politično obarvanim vprašanjem.

Ugibanja so tudi o njegovi nadaljnji poti. Čeprav se doslej nihče od predsednikov po končanem mandatu ni zavihtel na kakšno vidnejše mesto v politiki, po eni strani nekateri Schulza vidijo tudi na mestu samega Barrosa, drugi ob prevladujoče desno usmerjenih vladah v EU menijo, da je to malo verjetno. Nenazadnje tudi zato, ker Schulz nikoli ni bil na kakšnem vidnem mestu v nemški politiki in je bolj kot doma poznan v Bruslju.