Težko sodimo, ali v so v "njegovi" bolnišnici bolniki res slabše pripravljeni na operacije kot v preteklosti, dejstvo pa je, da v času visokih tehnologij v zdravstveni obravnavi, kompleksnih pristopov, uporabe zahtevnih terapevtskih pristopov, pojava novih bolezni, zahtevnega sistema spremljanja pacientov, njihovih vedno večjih pričakovanj in zahtev idr. srednješolsko izobraževanje na področju zdravstvene nege ne zadošča več. Potrebno je izobraževanje na visokošolski ravni, ki daje ustrezno znanje za kakovostno in varno zdravstveno nego v okviru celostne oskrbe pacienta. Dvig izobrazbene strukture namreč pomembno vpliva na kakovost in varnost obravnave pacientov.
Dejstvo je, da se je izobraževalni sistem na področju zdravstvene nege na srednješolskem nivoju skozi leta korenito spremenil; število ur srednješolskega izobraževanja se je v primerjavi s časom pred usmerjenim izobraževanjem (1984/85) danes praktično razpolovilo. Zato sta današnja tehnik zdravstvene nege/srednja medicinska sestra lahko odlična strokovna sodelavca diplomirani medicinski sestri, ne moreta pa biti nosilca stroke. Tako nam narekujejo tudi pristopne pogodbe in zaveze za področje zdravstvene nege, ki jih je naša država podpisala ob vstopu v EU že leta 2004; gre za ključno direktivo o izobraževanju medicinskih sester, to je Dir 2005/36/ES, ki jo predsednik sindikata FIDES zagotovo dobro pozna. Žal do danes, po osmih letih v skupnosti držav EU, status zdravstvene nege v naši državi še vedno ni urejen in nič ne kaže, da bo v bližnji prihodnosti; politični obeti in pogledi določenih opcij na področje zdravstvene nege nas skrbijo. Zato javno apeliramo, da zdravstvo preneha varčevati pri medicinskih sestrah, to je na koži bolnikov (mimogrede: trenutno nas zelo skrbi, da v domovih starostnikov, tako imenovanih socialnovarstvenih zavodih, zdravstvena nega ne bo dobila potrebnih sredstev, ob tem pa so stanovalci v teh domovih vsi po vrsti tudi bolniki).
Zbornica - Zveza je kot "čuvaj" omenjene direktive EU odgovorna za področje strokovnosti, varnosti, usposobljenosti izvajalcev zdravstvene nege, kar lahko udejanja tako skozi izobraževanja kot strokovne nadzore s svetovanjem v okviru javnih pooblastil. Med drugim opozarjamo na problematiko vodenja podatkov o številu medicinskih sester v državi na 100.000 prebivalcev, s čemer je FIDES že seznanjen. Prikazovanje števila medicinskih sester v naši državi je namreč napačno, saj sta v številko 768,6 medicinske sestre na 100.000 prebivalcev sešteta oba profila, torej srednji in diplomirani kader. To seveda ni pravilno, saj v EU šteje le diplomirana medicinska sestra, izobražena skladno z direktivo 2005/36/ES, teh pa je pri nas okoli 200 na 100.000 prebivalcev (glej tabelo WHO iz leta 2009; podatke pošilja IVZ na WHO). Opozarjamo, da so zaradi neustreznega prikazovanja podatkov števila medicinskih sester v Sloveniji možne tudi sankcije EU.
Konrad Kuštrin ugotavlja, "da je visoko izobražen kader nujno potreben, saj brez timskega dela v medicini ne gre" (predlagamo zamenjavo besede "medicina" za besedo "zdravstvo"), zato se z njegovim sočasnim stališčem, da vlada pomanjkanje zdravstvenih tehnikov in srednjih medicinskih sester, ne moremo strinjati. Na trgu dela je namreč stalno okoli tisoč brezposelnih zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo in ta trenutek tudi 80 diplomiranih medicinskih sester. In izobraževalni sistem jih enormno producira še naprej, kljub nenehnim opozorilom stroke. Istočasno pa ob primanjkljaju 20 do 30 odstotkov medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v slovenskih bolnišnicah, zlasti diplomiranih (izračun po metodi kategorizacije, to je ugotavljanja potreb po kadrih v zdravstveni negi, potrjen s strani zdravstvenega sveta), menedžment zdravstvenih zavodov le-teh ne zaposluje, kar je za bolnike najmanj skrb zbujajoče. Govoriti, da lahko namesto diplomiranih medicinskih sester zaposlujemo zdravstvene tehnike, je neodgovorno do ljudi, do stroke, neprofesionalno, predvsem pa škodljivo in nevarno.
Nekatere zdravstvene ustanove se vendarle zavedajo, da na tako odgovornih mestih samo priučenost ob delu in izkušnje niso dovolj, zato terjajo tudi formalno izobrazbo. Bolniki si namreč zaslužijo dovolj usposobljene in izobražene medicinske sestre, ki sledijo razvoju stroke zdravstvene nege in zmorejo optimalno poskrbeti za bolnike. Saj je to tudi v interesu zdravnikov in sindikata, ki ga vodite, kajne?
V upanju, da si bomo v dobro pacientov zdravniki in medicinske sestre skupaj prizadevali za več znanja ob bolniški postelji, vas lepo pozdravljam.
Darinka Klemenc, predsednica Zbornice - Zveze
