Ne samo znanost, tudi tehnologija, torej njena praktičnejša sestra, je v 20. stoletju zacvetela in se vedno znova reinkernirala v novih in novih izdelkih. Če pogledamo življenjsko dobo povprečne Micke na tej naši modri frnikoli, potem vidimo, da je postala mnogo daljša. Ne samo to, postala je tudi kvalitetnejša. Današnjega Janeza namreč obkroža malo morje najrazličnejših naprav in izumov, ki so nastale kot posledica tehnološkega buma. Težko je narediti korak, ne da bi videli njene posledice. Zdravila nas ohranjajo pri življenju, elektrika opravlja delo namesto nas, informatika nas povezuje.

Po drugi strani pa sta prav tehnologija in znanost tisti, ki sta zastrupili našo zemljo, opustošili naravne habitate in zradirali celotna območja iz Zemeljske oble. Tehnologija je tista, ki v obliki raznih nesreč uspela skruniti cele generacije in v rokah vojske pobila milijone.

Če je tehnologija lahko tako dobra, kot slaba, kdo je torej ločnik? Mi. Tehnolgija je zgolj orodje. Če so pred nekaj deset tisočletji Janezi skakali okoli s kostmi in kamni, se sedaj podijo z iPadi in iPodi. In če je tehnologija sama po sebi dobra, saj nam kot orodje izboljšuje življenje, smo ljudje tisti, ki jo (občasno) uporabljamo za slabo. Tukaj je povsem na mestu vprašanje, če smo dovolj zreli za orodje, ki smo si ga ustvarili. Če petletniku ne damo v roke vžigalnika, saj vemo, da se lahko opeče ali zaneti požar, ali smo potem mi kot vrsta zreli za jedrsko orožje?

Poslanstvo tehnologije je spreminjanje sveta. Od nas je odvisno, ali na bolje ali na slabše.

Naj vam stvar opiše še stric Carl.  

Zakaj vse to bluzenje o tehnologiji?

Danes smo se 2ndSightovci sestali s skupino slepih na Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor. Skupinici osmih smo razložili, kje smo trenutno v razvoju naše rešitve in jim predstavili ideje za aplikacije. Moram priznati, da me je odziv več kot pozitivno presenetil. Urico in pol smo se spoznavali, debatirali o različnih idejah ter jih vrednotili. Fantje in dekleta so bili po večini navdušeni nad tem, kar želimo storiti, mi pa smo dobili novega elana in inspiracije za nadaljnjo delo. Seveda to ne pomeni, da oboji nekritično verjamemo v potenciale, ki jih naša rešitev lahko prinese. Če se nekako navežem na Gardner Hype Cycle, potem smo trenutno najverjetneje v fazi "Vrhunca prenapihnjenih pričakovanj".

Pa vendarle, ko se navežem na prejšnja razmišljanja tehnologiji, potem je to definitivno primer, ko slednjo uporabimo izrazito pozitivno. Tukaj ne govorim o pozitivi v smislu Facebooka, kjer je Franci srečen, ker je končno ugotovil, kdo je tista Micka, ki jo je pet let nazaj žical v eni izmed diskotek. Govorim o tehnologiji, ki dejansko veča kvaliteto življenja. Ko mi na koncu dneva uporabnik lahko reče, da zaradi tega produkta živi bolje. Ko v podjetjih govorimo o poslanstvu in viziji, se mnogokrat ta pojma zdita tako abstraktna in tako daleč na poti v prihodnost. Pa vendarle tu in tam zaživita v vsem svojem sijaju in nam kažeta, zakaj delamo kar delamo.