V predstavniškem domu je predlog zakona skupaj s 30 sosponzorji pripravil republikanec iz Teksasa Lamar Smith, v senatu pa demokrat iz Vermonta Patrick Leahy, skupaj s 40 sosponzorji. Smith še vztraja, vendar mu sosponzorji uhajajo, Leahy pa se je sprijaznil s tem, da zakon v predlagani obliki ne more biti sprejet. V obeh domovih ameriškega kongresa gre v bistvu za predlog istega zakona, le z drugim imenom, kar pa ni pomembno, saj bo potrebno v primeru potrditve oba predloga na koncu poenotiti.

Protesti v New Yorku. (Foto: AP)

Po mrku nekaterih spletnih gigantov je osem kongresnikov umaknilo podporo protipiratskim zakonom, poroča BBC. Med njima sta tudi dva sosponzorja, Marco Rubio s Floride in Roy Blunt iz Missourija. Zaradi umika podpore pa sta zakona, ki jima je kazala odlična podpora, pod vprašajem.

Marco Rubio je vzhajajoča zvezda med republikanci in velja tudi za mogočega kandidata za podpredsednika na prihodnjih predsedniških volitvah.

Zakona PIPA ne podpirajo več Rubio, Blunt, senator iz Utaha Orrin Hatch in tudi demokrat Ben Cardin iz Marylanda. Iz spodnjega doma zakona SOPA ne podpirajo več Ben Quayle iz Arizone, Lee Terry iz Nebraske, Dennis Ross s Floride in demokrat Tim Holden iz Pennsylvanie. Ross je na twitterju zapisal, da je svojo podporo umaknil, ker "kot svoboden tržnik, hočem ustrezno zaščito IP številk."

Rubio je na facebooku zapisal, da je s senatorji "prisluhnil skrbem, ki bi jih lahko povzročilo sprejetje zakona.“ Hatch pa je zakon PIPA oklical za "nedodelanega za najbolj gledan termin".

Filmska in glasbena industrija lobirata

"Stari" mediji, kot so izdajatelji, filmarji in glasbeniki, so več let pritiskali na kongres, naj sprejme zakon, s katerim bo zaščitil njihove intelektualne pravice pred piratskimi spletnimi stranmi, ki prodajajo knjige, filme in glasbo, še preden uradno pridejo v javnost. Zahteva je bila enostavna in ni predstavljala nobenega problema, še posebej ob dejstvu, da je industrija trdila, da jim piratstvo krade 100.000 delovnih mest in prihodke od izvoza, ki so večji od letalske, avtomobilske ali kmetijske industrije.

Iz tiskane izdaje Dnevnika: V znamenje protesta zatemnitev ameriškega spleta

Vendar pa je predlagana zakonodaja grozila, da se bodo ZDA podobno kot glede smrtne kazni spet postavile ob bok malopridnim državam, kot sta na primer Iran in Kitajska, ki cenzurirata spletne vsebine in s tem grobo posegata v svobodo informiranja in izražanja. Stari mediji so na svojo stran dobili celo nekdanjega demokratskega senatorja iz Connecticuta Christopherja Dodda, ki je sedaj predsednik Ameriškega filmskega združenja, pred upokojitvijo pa se je vpisal v zgodovino kot avtor zakonodaje o reformi finančnega sistema ZDA.

(Foto: AP)

Zaskrbljenost nad predlogom zakonodaje za omejevanje spletnega piratstva, ki bi med drugim od spletnih strani zahteval samocenzuro, ne glede na zmogljivosti, je konec preteklega tedna izrazila tudi Bela hiša. "Čeprav verjamemo, da spletno piratstvo na tujih spletnih straneh predstavlja problem, ki zahteva resne zakonodajne odgovore, pa ne bomo podprli zakonodaje, ki omejuje svobodo govora ter ogroža dinamiko in inovativnost interneta," je sporočila administracija predsednika Baracka Obame.

Poleg 7000 spletnih mest tudi facebook

V mrku ali zatemnitvi naj bi po ocenah ameriških medijev sodelovalo okoli 7000 spletnih mest. Protestu se je pridružil tudi Google, ki sicer ni onemogočil iskanja, je pa svoj logotip prekril s črnim pravokotnikom, ki je izražal cenzuro.

Oglasil pa se je tudi ustanovitelj in lastnik družbene mreže Facebook, Mark Zuckerberg. "Internet je najmočnejše orodje, ki ga imamo za oblikovanje odprtega in medsebojno povezanega sveta. Ne smemo dopustiti, da slabo napisani zakoni stopijo na poti razvoja interneta. Facebook je proti zakonoma SOPA in PIPA, kot tudi proti vsem zakonom, ki bodo škodili internetu," je na svojem profilu zapisal Zuckerberg.

"Sodobni svet potrebuje voditelje, ki so na strani interneta. Z mnogimi smo v zadnjih mesecih sodelovali in oblikovali alternativne predloge zakonov. Pozivam vas, da se z novostmi seznanite in da na svoje kongresnike naslovite zahtevo, da podprejo idejo odprtega in svobodnega interneta," je dodal.

Svojo predanost je Zuckerberg izkazal še tako, da je enako sporočilo objavil na twitterju, ki ga je zadnjič sicer uporabljal marca leta 2009.