Nova trenja so tokrat nastala zaradi odločitve izolskega zdravstvenega doma, da umakne reševalno vozilo (tako imenovani CUS-mobil) iz skupne rabe za potrebe centralne urgentne službe, ki je do 15. januarja stal ob vhodu v izolsko bolnišnico.

V praksi to pomeni, da ima odslej dežurni zdravnik na voljo le terensko vozilo za lasten prevoz, v primeru, da stanje pacienta oceni kot nujno, pa šele pokliče reševalno vozilo.

Direktor koprskega ZD Matevž Ravnikar je prepričan, da je izolski ZD kršil pred časom podpisano pogodbo o medsebojnem sodelovanju centralne urgentne službe. "Brez soglasja vseh treh ni možno prav nič," pravi Ravnikar.

Ravnikar si korak izolskih kolegov razlaga kot užaljen odgovor na lansko selitev prehospitalne enote iz prostorov ob izolski bolnišnici v Koper. Koprski zdravstveni dom je v Izolo že poslal opomin pred tožbo, s katerim pričakujejo preklic odločitve, hkrati pa v teh dneh pripravljajo tudi predlog za začasno odredbo, s katero bi sodišče začasno zaustavilo odločitev o umiku reševalnega vozila.

Vračanje v stare okvire?

Ravnikar upa na preklic odločitve izolskega zdravstvenega doma. "V nasprotnem bomo morali organizirati dežurno službo v Kopru, kjer je nekoč že bila, in to bi bil poraz, ki si ga ne želimo," ocenjuje Ravnikar.

Tak izid je vse bolj verjeten, saj o njem govori tudi direktor Zdravstvenega doma Izola Evgenij Komljanec, ki na trditve Ravnikarja, da naj v Izoli ne bi bilo kadrovskih možnosti za samostojno urgentno službo odgovarja, da "če je tako bilo skoraj štiri desetletja, je jasno, da bi lahko službo uredili tudi v prihodnosti".

Komljanec je pojasnil, da je rešilno vozilo, ki so ga umaknili z lokacije pred bolnišnico, služilo le za prevoz zdravnikov do pacientov.

"Moramo vedeti, o čem govorimo: imamo nujne prevoze, prehospitalno enoto in neurgentna stanja. Ko govorimo o centralni urgentni službi, mislimo na selitev zdravnikov, ki so prej bili v zdravstvenem domu, v bolnišnico. Ko vsak zdravstveni dom zagotovi zdravnika, mu mora zagotoviti tudi prevoz," razlaga Komljanec, ki poudarja, da ne gre za nobena urgentna stanja, saj se ta rešujejo preko drugih služb, ki normalno delujejo in zagotavljajo najvišje zdravstvene standarde.

Komljanec: Rešilno vozilo se je uporabljalo nenamensko

Ker naj bi bilo sodelovanje z Ravnikarjem zelo težko za vse, Komljanec ocenjuje kot zelo realno možnost, da vsak izmed treh zdravstvenih domov ponovno organizira lastno urgentno službo.

"Ravnikar ne razume osnovnih organizacijskih postopkov in ne vem, ali sploh ve, o čemu govori," glede trenj z direktorjem koprskega zdravstvenega doma pravi Komljanec. Prav zaradi otežene komunikacije, ki od danes poteka tudi preko odvetnikov, se bodo jutri sestali direktorji Splošne bolnišnice Izola, Zdravstvenega doma Izola in Piran, z namenom, da bi se dogovorili o sodelovanju z Ravnikarjem, ki je po oceni Komljanca nemogoče.

"Mi ne bomo več zagotavljali prevoza njihovih zdravnikov, ker se z njimi enostavno ne da sodelovati," je neposreden Komljanec, ki je navedel, da se je njihovo reševalno vozilo v nekaterih primerih zlorabilo "v privatne namene, ker je zdravnik naročeval, kam naj se ga pelje in tudi v nujne namene, kar pa sploh ni namen tega vozila".

Komljanec je opozoril na to, da "niso uredili prehospitalne enote v bolnišnici, kot je bilo dogovorjeno. Niso niti pripeljali rešilnega vozila te enote, ker da ni pogojev. Za naš rešilec pa so pogoji?" se sprašuje Komljanec, ki je dejal, da so izolsko reševalno vozilo zlorabili tudi zato, da "bi šli na čevapčiče ali na mrliški ogled".

Na ministrstvu, kjer so pred časom s ponosom predstavljali projekt centralne urgentne službe v izolski bolnišnici, ki se danes ruši, odgovarjajo, da so seznanjeni z nastalo situacijo prehospitalne enote na Obali.

"Zato bomo vse vpletene oz. pristojne direktorje zdravstvenih domov ponovno poklicali na sestanek , da bi skupaj našli najhitrejšo rešitev nastale situacije," nam je dejala Irma Sterle Glaner z zdravstvenega ministrstva.