Türk je povedal, da ga je več predstavnikov parlamentarnih strank povprašalo oziroma izrazilo željo, da bi preveril, ali lahko poleg do sedaj znanih imen razmisli še o kakšnem drugem možnem kandidatu, ki bi bil pripravljen sprejeti vlogo mandatarja za sestavo vlade. Govoril je z Markom Voljčem, kot je povedal Türk, priznanim ekonomskim strokovnjakom, in ga povprašal, ali bi bil pripravljen postati kandidat za mandatarja.

"Je pripravljen, v primeru, če se bo izoblikovala široka strankarska podpora za takšno zamisel," je dejal predsednik republike in dodal, da bo sedaj sklical nov krog pogovorov s predstavniki vseh parlamentarnih strank, do takrat pa imajo ti čas, da razmislijo o tej možnosti. O odločitvah ga bodo obvestile v naslednjih dneh, je dodal Türk.

"Slovenija potrebuje kredibilnega mandatarja, človeka z ugledom, referencami, ki se bo sposoben soočiti s problemi. Prepričan sem, da je Voljč primerna osebnost. Seveda je vse v rokah parlamentarnih strank. Dana jim je bila možnost in priložnost," je še povedal.

Zamisel ni prišla s tretje strani

Türk je zagotovil, da je zamisel o Voljču njegova, prišla pa je na podlagi razmišljanja, ki traja že dlje časa. Kateri so bili predstavniki strank, ki so na pogovorih z njim izrazili željo, da bi preverili, ali bi lahko razmišljali tudi o t. i. tretjem kandidatu, Türk ni povedal. "Smo se pogovarjali in v pogovoru je prihajalo do idej. In ko te ideje enkrat dobijo določeno razsežnost, postanejo dovolj pomembne, da se na tej podlagi opredelim za neko aktivnost. Šlo pa je za en spekter strank, ki jih ne želim niti identificirat niti kategorizirat," je dodal.

Na vprašanje, ali se mu ne zdi, da je s svojo pobudo stopil na "področje političnega driblinga" in ali lahko njegovo pobudo razumemo kot pritisk na Listo Virant in DeSUS pred odločanjem o tem, ali bosta vstopili v desnosredinsko koalicijo, je Türk odgovoril, da ima kot predsednik republike dolžnost, da se o mandatarju posvetuje s strankami. "To počnem. V tem okviru sem slišal predloge strank, da bi ugotovili, ali obstaja še kakšna možnost za mandatarja zunaj kroga, ki se je do zdaj pojavljal. To željo strank sem vzel z veliko resnostjo, se posvetoval z Voljčem in danes ponavljam, da taka možnost obstaja," je dejal.

Odzivi: SDS meni, da je predlog popolnoma neresen, Janković s pohvalami

Pobudo za oblikovanje desnosredinske koalicije Türk, kot je dejal, jemlje resno, ob tem pa tudi zagotavlja, da deluje zgolj na "terenu, ki ga določijo stranke s svojimi dejavnostmi" in jim ne jemlje pobude. "Ampak proces posvetovanj je v teku in v tem procesu sem dolžan sodelovati, sodelujem in imam zamisel. Na strankah pa je, da vidijo, kaj bodo s tem," je dejal.

Na vprašanje, ali to pomeni, da je dokončno ugotovil, da predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković v morebitnem drugem poskusu ne bi mogel zbrati potrebnih 46 glasov podpore ali pa bi zaradi "nekih postopkov proti njemu utegnil imeti težave z legitimnostjo", je Türk pojasnil, da mu je Janković povedal, da v primeru, če bi prišlo do predloga t. i. tretjega mandatarja, sam ne bi želel kandidirati. Prav tako ne bi postavljal "zahtev, da sodeluje v neki vladi". Glede Jankovićeve legitimnosti, pa je Türk dejal, da ne želi "sodelovati v nobenih špekulacijah" o tem. "To so ugibanja in govorice," je dejal.

Kdo je Marko Voljč?

62-letni magister ekonomije je trenutno izvršni direktor solastnice največje slovenske banke za srednjo, vzhodno Evropo in Rusijo belgijske bančno-zavarovalne skupine KBC. Predstavljal naj bi alternativo Zoranu Jankoviću, ki mu pred tednom dni v državnem zboru ni uspelo zbrati dovolj glasov za sestavo levosredinske koalicije.

Kandidat za predsednika vlade je bil že leta 1992, bil je prvi kandidat, s katerim je opozicija s konstruktivno nezaupnico skušala spodnesti vlado Lojzeta Peterleta. Tako kot Igor Bavčar za njim, je zbral premalo glasov, v tretjem krogu pa je to uspelo Janezu Drnovšku.

Preberite še: Erjavec na desno, teren na levo

Rok za vložitev kandidatur za mandatarja v drugem krogu, potem ko predsednik Pozitivne Slovenije pred tednom dni ni dobil zadostne podpore, je sicer 14 dni od prvega glasovanja, torej do 25. januarja. V tem času lahko kandidata predlaga predsednik republike, prav tako pa lahko svoje predloge vložijo poslanci oziroma poslanske skupine. Seja DZ, na kateri bodo poslanci odločali o mandatarju, pa bo predvidoma v soboto, 28. januarja.