Ob opazovanju padavinskih vremenskih kart za naslednje srednjeročno obdobje se zdi, da bodo vse naokrog naše dežele zapolnjene še zadnje sušne luknje, naša pač ne. Vse gre v tej smeri, da nas bo na koncu zime tudi najpomembnejša vremenska bonitetna hiša glede na snežno revščino letošnje zime uvrstila v vsaj za stopnjo nižji razred. S takšno zimo si prav gotovo ne bomo povrnili ugleda, ki smo ga bili deležni nekaj minulih let, ko so bile snežne pošiljke pogostejše in obilnejše že na začetku oziroma vsaj v prvi polovici zime. Ravno ta teden smo se prevesili v njeno drugo, ko naj bi se Kranjcem vremena "posnežila". Vendar januarska vremenska statistika nadaljuje lanski pretopli in z obiljem sonca polni trend tudi v novem letu. V tolažbo nam ostane spet le dejstvo, da vsaj po dolinah in kotlinah (še) nimamo opraviti z nadležno meglo. Ponedeljkov lepi oziroma jasni sveti Pavel, sicer prvi puščavnik, pa nam je nakazal, da bo letošnja letina dobra. Ko bi vsaj lahko vedeli, kateri bodo ti pridelki; morda buč(k)e, ki nam jih prodajajo že vse od zadnje volilne nedelje…

Enkrat do ramen, drugič do podplatov

Ob zelenih zimah se radi spominjamo bližnje in daljne vremenske preteklosti. V osrednji Sloveniji je bila na primer januarska snežna odeja najdebelejša leta 1987, ko je dosegla 89 centimetrov. To je sicer veliko, a še vedno precej manj kot v rekordno zasneženem februarju 1952, ko je bil v Ljubljani skoraj poldrugi meter snega (več o tem ob okrogli obletnici sredi februarja). Spomnimo, brez snežne odeje je bila prestolnica v januarjih 1975, 1989, 1990 in 1998, lani pa je bila največja izmerjena skupna višina snežne odeje en (cel!) centimeter. Minuli teden smo ošvrknili slovenske vremenske razmere v letu 2011, tokrat si poglejmo še glavne značilnosti svetovnih. Po prvih ocenah Svetovne meteorološke organizacije (WMO) je bilo minulo leto deseto najtoplejše v zadnjem stoletju in pol oziroma od začetka natančnejših meritev oziroma ustrezne obdelave meteoroloških podatkov. V tem obdobju smo imeli kar trinajst do sedaj najtoplejših let v zadnjih petnajstih letih! Minulo leto je močno zaznamoval pojav La Nina, ki prispeva na precejšnjem delu Zemljinega površja k nižji temperaturi. Zanimivo je, da še nobeno leto, ko smo imeli opraviti s tem pojavom, ni bilo - gledano globalno - toplejše od lanskega.

Številne naravne nesreče niso najboljša popotnica

Med izredne vremenske dogodke po svetu v letu 2011 spada huda suša v vzhodni Afriki, ki so ji sledile obsežne poplave v jugovzhodni Aziji, Pakistanu ter Srednji in Južni Ameriki. V Braziliji so se jim pridružili še zemeljski plazovi. V ZDA so v začetku leta zabeležili hujše snežne nevihte, kasneje pa tornade, ki so aprila pustošili po osrednjih in jugovzhodnih državah. Orkan Irene je avgusta prizadel še vzhodno obalo in povzročil obsežne poplave ter hudo sušo v Teksasu. Na vzhodu Kitajske in v večjem delu Evrope je bil zelo suh začetek leta. Marca pa so zabeležili tudi doslej najmočnejšo oslabitev zaščitne ozonske plasti nad visokimi severnimi geografskimi širinami. Prizadeta sta bila predvsem severna Azija in sever Evrope, UV-žarki pa so bili spomladi tudi pri nas nekoliko močnejši kot po navadi. Nove najvišje vrednosti je dosegla tudi koncentracija toplogrednih plinov v ozračju. Zdaj se že nevarno bliža meji, ki naj bi pomenila, da se bo svetovno ozračje v prihodnje ogrelo za 2 do 2,4 stopinje Celzija nad predindustrijsko obdobje. To lahko že v bližnji prihodnosti sproži nepovratne spremembe tako na kopnem kot tudi v oceanih in ozračju. Vse navedeno je lani odslikavala tudi prostornina morskega ledu na Arktiki, ki je bila v letu 2011 najmanjša doslej (4200 kubičnih kilometrov). Za več kot tretjino pod povprečjem obdobja 1979-2000 in druga najmanjša doslej pa je bila površina tega ledu. V začetku septembra je merila 4,33 milijona kvadratnih kilometrov. Tudi vremensko-podnebna popotnica na začetku novega leta ni torej prav nič spodbudna. Bomo Slovenci v tem pogledu kaj drugačni od podobno razvitih narodov ali se bomo zavedli problema šele takrat, ko nas bo ta udaril po žepu in glavi?