Kot je pojasnil Türk, se je za srečanje odločil, ker se z nedavno uveljavitvijo ustave spreminja pravni red na Madžarskem, to pa se tiče tudi Slovenije, saj ima ta stalno skrb za položaj Slovencev na Madžarskem. Razpravo o tem je želel odpreti kar najhitreje, za pomlad pa ima poleg tega v načrtu obisk Porabja.
Glede ustave, ki je sicer na Madžarskem in v tujini naletela na številne kritike, predsednik meni, da se že doseženi standard manjšinskega varstva z njo ne zmanjšuje, zdaj pa gre za to, da "se z razlago ustave, ki mora biti praktična in takojšnja, zagotovi možnost nadaljnjega razvoja Slovencev na Madžarskem". Sama ustava priložnosti za to dopušča, od vseh, ki sodelujejo v procesu skrbi za manjšino, pa je odvisno, da ji takšno razlago tudi dajo, je dejal.
V zvezi s konkretnimi spremembami pravne ureditve, ki se tičejo manjšine v Porabju, je Türk ocenil, da "so šle nekatere stvari v pozitivno smer". Pri tem je kot primera navedel financiranje radijskih programov in predvsem umestitev šolske ureditve na državno raven, kar bo po pričakovanjih prispevalo k ohranitvi in izboljšanju kvalitete slovenskih šol.
Preberite še: Evropska komisija proti Madžarski sprožila tri pravne postopke
Glede siceršnjega razvoja Slovencev na Madžarskem so po besedah Türka danes ugotovili, "da razmere še vedno niso dobre, da pa imamo določene rezultate". Napredek je med drugim, da je aktivnost manjšinskih organizacij v vzponu, še posebej v povezavi z evropskimi projekti, da postaja manjšina vse bolj prepoznavna in spoštovana na področjih šolstva, kulture in medijev ter da je videti možnosti, da se naposled začne gradnja ceste Verica-Gornji Senik.
Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je za STA dejal, da je novo ustavo zaenkrat še težko ocenjevati, ampak je treba počakati, kaj bo ta prinesla v praksi. Na podlagi novega ustavnega zakona je bilo sicer na Madžarskem sprejetih 32 temeljnih zakonov, manjšine pa se tičejo zakoni o narodnostih, šolstvu, lokalni samoupravi in volitvah.
Kot je pojasnil, od navedenih najmanj novega prinaša narodnostni zakon. Šolski prinaša novosti, ki jih je izpostavil že predsednik Türk, velike spremembe pa so tudi v volilnem zakonu, ki omogoča zastopstvo narodnosti v madžarskem parlamentu. A kot je ocenil, je videti, da bo to ostalo le na papirju, saj narodnostne kvote 8000 glasov za vstop v parlament ne bo mogoče doseči. Po uradnih ocenah Ljubljane živi v Porabju okoli 3000 Slovencev.
