Fabjanovo je v pljučih grozno peklo

"Na zadnjem ovinku pred ciljno črto me je 'zmanjkalo'. Grozno me je peklo v pljučih. Nisem zmogla več, čeprav sem poskušala vse, tudi s taktiko zadržati vsaj drugo mesto. Škoda. Res je bila lepa priložnost. Vendar bolezen še pušča sledi," se je Vesna Fabjan po polfinalu sobotnega sprinta za svetovni pokal v parku Sempione na milanski ravnici kar težko sprijaznila, da bo na enem zanjo najbolj ugodnih prizorišč pristala le na osmem mestu. "Sicer sem naredila skoraj vse, kar sem lahko. V četrtfinalu sem se skrivala v zavetrju in na koncu finiširala. V polfinalu sem obrnila taktiko, vodila, poskušala do konca izkoriščati prostor na idealni liniji in vedno pospešila, ko me je katera poskušala prehiteti. Vendar več ni šlo," je opisovala v sončnem popoldnevu, podobnem slovenski zeleni zimi. "Bolezen po Tour de Ski je prišla ravno v obdobju dobre forme," je tožila s hripavim glasom med pokašljevanjem. Še precej bolj sta za zapravljeno priložnostjo tožili Katja Višnar (21. mesto) in Alenka Čebašek (22. mesto).

Vse tri so na beli preprogi v zeleni oazi sredi Milana začele sijajno. Višnarjeva kot tretja, Fabjanova kot sedma in Čebaškova kot deseta. Tako so napovedale maščevanje namesto Andreje Mali davnega leta 1997 in 1998, ko je Kamničanka kot peta in druga le zaradi padca ostala brez zmage. A se je tovrstna tradicija nadaljevala. Čebaškovo je sistem izločilnih tekov vrgel v skupino z daleč najhitrejšo v kvalifikacijah Finko Anne Kylloenen in vodilno sprinterko Kikkan Randall. "Mislila sem, da bo z boljšim izhodiščem lažje, a sem bila kljub dobremu startu prisiljena teči na zunanji daljši progi. Sicer je to še ena izkušnja več, a teh bo kmalu dovolj. Treba bo še kaj več narediti," je odločena Blejka.

"Res sem jezna, predvsem nase," se je še težje sprijaznila Katja Višnar, ki je bila v dobrem izhodišču do ciljne ravnine četrtfinala. Kontrolirala je skupino v ospredju, a so ji v zaključku tekmice kar dvakrat zapeljale na krpljice na palici, kar jo je obrnilo in ustavilo. "Bila sem tako jezna tisti trenutek, da sem se le zapeljala čez ciljno črto, namesto da bi se borila do konca. Mogoče sem res prehitro obupala," je opisala svoje razmišljanje med tekmo. "Počutila sem se tako dobro, da bi se morala uvrstiti naprej. To sem znova dokazala v kvalifikacijah, a to nič ne šteje," pravi Blejka, ki postaja že znana kot poražena zmagovalka kvalifikacij. V Kuusamu je bila druga, v Dusseldorfu četrta, v Davosu sedma, v Milanu tretja, izkupiček pa potem poberejo druge, kot denimo kar dvojnega Švedinja Ida Ingemarsdotter. To jo boli. "To seveda vpliva name. Lahko le upam, da bo na naslednjih tekmah bolje," je pristavila. Za nameček je njenega norveškega princa Ola Vigen Hattestada v velikem finalu tako zagrabil krč v nogo na startu, da se sploh ni zmogel enakovredno kosati z drugimi, a je vsaj zmagal rojak Eirik Brandsdal. Ob tem se je trener Vladimir Korolkevič odločil, da štafeto v nedeljo tečeta Vesna in Alenka.

Na nedeljskem sprintu dvojic sta imeli Fabjanova in Čebaškova v polfinalu že praktično odprto pot v finale, kjer sta zmagali Švedinji Ingemarsdotter in Brodin pred Američankama in Kanadčankama, a se je Fabjanova v gneči zapletla in padla. "Poskušala sem prehitevati za drugo mesto, da bi bili za Norvežankama, a me je kar naenkrat obrnilo. Sploh ne vem, zakaj. Škoda. Dobro sva tekli. Vendar se je na taki progi s tem kar treba sprijazniti, to se dogaja," je pripomnila Fabjanova, ki je ob padcu tudi poškodovala koleno. Upa, da niso poškodovane kolenske vezi.