Zoran Janković je po prvi zmagi tako doživel že drugi poraz. Stari politični mačkoni v državnem zboru so mu spet dali vetra in tekmo taktično odigrali brez napake. Pokazali so mu, kdo je gospodar v parlamentu. Vse, kar je Zoranu preostalo, je bilo le nemo opazovanje, kako drugi vodijo igro. In mu počasi jemljejo sredino. Vsak dober nogometni trener ve, da je zavzetje sredine ključ do zmage. Tam se formirajo napadi, ki osmešijo tekmeca. Tako kot na primer Barcelona iz vseh nasprotnikov dela nezrele amaterje, tako so stari mački Jankoviću pokazali, da so njegove taktike naivne. Da niso pomembne besede in grožnje pred tekmo, temveč strategije in izvedbe na tekmi sami. Ter, jasno, kakšen skrit adut v rokavu. Taktična zamisel, ki preseneti.

Tokrat je bilo to presenečenje skupinsko neglasovanje. Še več, skupinska odločitev, da se glasovnice sploh ne dvignejo. Ker vemo, da v politiki ni morale, me moralna plat te poteze sploh ne zanima. Za zmago so dovoljena vsa sredstva. Vse svinjarije in nenačelne odločitve. Tudi to, da je ena od floskul vseh veljakov, kako morajo upoštevati voljo in želje volilcev, v principu pa nimajo pojma o teh željah. Še več, najverjetneje je malo volilcev, ki so nekoga volili v parlament zato, da bo on že drugi dan službe stavkal. Nedvig glasovnic je pač navadna stavka. Poslanci so konec koncev tam prav zato, da sprejemajo odločitve. Pritiskajo na gumbe ali dvigujejo roke. Tokrat so se družno odločili, da bodo manjkali na delovnem mestu. Kul. So pač frajerji, ki si to lahko privoščijo. Fajn, da še obstajajo takšne službe. Malo manj fajn pa to, da so na vse skupaj celo ponosni. To je najbolj demokratična država na svetu. Za to, da ne narediš, kar je v opisu tvojih del in nalog, dobiš nagrado.

Ok. Imajo opravičilo. Zbali so se, da bodo medijske žrtve. Da bodo sumljivi, če bi se slučajno zgodilo, da bi na terenu Jankovićeva ekipa zmagala. Ta stari trik vedno vžge. Medijem prodaš zgodbo o nezaslišani korupciji in podkupovanju, nato pa se sklicuješ na te iste medije, ki tvojo zgodbo objavijo kot dokaz, da to res obstaja. To genialno taktiko spremljamo v slovenskem prostoru od osamosvojitve naprej. Če se na koncu izkaže, da ni nič res ali pa da so bili dokumenti malo prirejeni, to ne igra več vloge. Tekma se je že odigrala in ni šans, da bi prišlo do ponovitve.

Ni pa opravičila za neumnosti, ki jih za govorniškim pultom stresajo naši predstavniki. Ne gre več le za skisane ume, temveč centrifuge zdravega razuma. Ali res verjamejo, da verjamemo njihovim nebulozam? Bojim se, da verjamejo. Da verjamejo, kako s sintagmo politična korupcija prepričajo nas pred ekrani. Halo? Nas nimajo kaj prepričevati, ker vemo, da je politika ena sama korupcija. Mešetarjenje pod mizo in kupovanje glasov, naklonjenosti, podpor in pobud. Še več, če je ena ekipa pripravljena igralcu iz druge ekipe ponuditi boljše pogoje za igro, potem je logično, da jih ta sprejme. Tudi če ponudi astronomske zneske, je problem na drugi strani. Strani tistega, ki to vzame. Kot pri Patrii. Ni problem, da Finci dajejo podkupnine. Problem je, če jih kdo vzame. In v tem je ves štos. V strahu, da bi kdo kaj takega res vzel. Sum in slaba volja v lastni ekipi. Zato je sredina zgodba zelo enostavna: ni šlo za izdajo volilcev ali volilnih rezultatov. Šlo je za demonstracijo strahu in nezaupanja. Nezaupanja do igralcev v lastnem moštvu. Če se bojiš, da igralec na terenu ne bo dal vsega od sebe, potem ga pustiš na klopi. In to so naredili šefi moštev. Nikogar niso spustili na teren. Da ne bi slučajno zabil avtogola.

Paradoksalno pri vsem skupaj pa je dejstvo, da en mesec ne gledamo nič drugega kot licitacijo. Gregor Virant se mesec dni odloča, komu bo priključil svoje moštvo. Jasno, da je šel tja, kjer je dobil več. Če se je to zavijalo v razne floskule okoli programskih nestrinjanj, potem je to še eno podcenjevanje volilcev. Še enkrat nam prodajajo bučnice o nekih koalicijskih pogodbah, ki niso nič drugega kot zavarovalne police. Brezvreden papir, ki pa daje občutek, da me drugi ne bo nategnil, prinesel okoli. Stalen strah in nezaupanje torej. Ni čudno, da mnogim zaradi tega poka film…