"Rex je Kralja resnično zelo zaznamoval, čeprav se še zdaleč ni ukvarjal le s tem. Poleg tega je stol zanimiva tema v oblikovanju, zato so ga o tem vedno tudi največ spraševali," pravi kustosinja razstave Špela Šubic. Vseeno pa je bilo Kraljevo življenje in ustvarjanje usodno povezano prav s stolom. V to področje notranjega oblikovanja se je poglabljal že med študijem in ko je njegov profesor na fakulteti prejel prošnjo iz tovarne Stol, naj priporoči enega od svojih študentov, ki bi se pri njih poskusil kot oblikovalec, se je takoj spomnil na Kralja, ta pa je v priložnosti videl velik izziv in ponudbo sprejel.
"Mislim, da so imeli oboji veliko srečo, da so se našli, saj je Kralj že po nekaj mesecih prakse v tovarni dobil redno zaposlitev in ustanovil prvi konstrukcijsko-oblikovalski oddelek v kateremkoli podjetju na področju celotne tedanje Jugoslavije. Bil je prvi jugoslovanski industrijski oblikovalec, ki je imel tudi formalno takšno funkcijo," pravi Šubičeva.
"Takrat je bil Kralj presrečen, da se je lahko ukvarjal s stoli. Svoji nalogi se je zelo prilagodil, in ker je pač delal v tovarni s stoli, ni razmišljal, da bi moral delati tudi kaj drugega. Navdušen je bil tudi nad serijsko proizvodnjo, ki je takrat pomenila spremembo v mišljenju. Plečnik je na primer delal unikatne stole, razvil jih je za dvanajst primerkov za eno dnevno sobo določenega naročnika. Nato pa so začeli z milijonskimi serijami in Kralju je bilo to zelo všeč, tako da ni imel nič proti temu, da je delal 'samo stole'," meni kustosinja.
Deset ali pa še več let kasneje, ko je zapustil Stol in odšel na Inštitut za industrijsko oblikovanje, pa je začel razvijati tudi pohištvene sisteme. V Stolu je večinoma oblikoval le za pisarniške in javne prostore, na inštitutu pa se je posvetil pohištvu za zasebne uporabnike, za domove. Na tem področju je zelo dobro razvil principe spajanja in ekonomizacije. "Ni na primer prenesel, da bi se dve steni omar stikali, zato je delal vse stene 'enako dobre', da je bila katerakoli lahko na zunanji strani, ali pa je predstavljala na primer pregrado v prostoru," razloži Šubičeva.
Iz domov "navadnih smrtnikov" med oblikovalske ikone
Stol Rex je bil tako uspešen, da po besedah kustosinje zaradi njega skoraj vsi Slovenci poznamo vsaj enega domačega oblikovalca. "Zelo dobro pa poznamo tudi druge njegove izdelke, na primer stola lupina in 4455, ki jih že dolgo in dobro uporabljamo, ob tem pa se ne zavedamo, kdo je njihov avtor. Model 4455 v podjetju Stol Kamnik še danes izdelujejo, uporablja pa ga tudi vedno več mladih sodobnih arhitektov," pravi Špela Šubic.
Ker je lepoto meril z uporabnostjo, je bil Kraljev ideal kakovosten izdelek, ki je dovolj poceni, da je dostopen 'navadnim', nepremožnim ljudem. V tej ideji je bil zasnovan tudi rex, priznava Šubičeva, vendar je z leti presegel svoj osnovni namen in postal nekakšna oblikovalska ikona ter zaradi tega tudi veliko dražji. "Po eni strani je tako naredil veliko uslugo slovenskemu oblikovanju in samemu avtorju, ki je tako postal najbolj znamenit slovenski oblikovalec, po drugi strani pa si ga danes tisti 'navadni' ljudje za vsakdanjo rabo ne morejo več privoščiti. Glede na to, da so drugi Kraljevi stoli še vedno poceni in dostopni in da ima z rexom slovensko oblikovanje vsaj en zelo prepoznaven izdelek, zakaj pa ne?" pravi Šubičeva.
Preberite še: Retrospektivna razstava Niko Kralj - neznani znani oblikovalec
