Res pa je, da nas tokrat niso presenetili, saj so jih vremenoslovci pravočasno napovedali, čeprav so bili še nekaj dni prej nekateri do modelskih izračunov precej skeptični. A kdo bi si mislil, da bo omenjeni veter tako močan tudi "eno dolino južneje" od gorenjske ravni? Natančneje v nesrečnih Železnikih, kjer so dali ravno te dni "na svetlo" državni prostorski načrt, ki je posledica poplav septembra 2007. Kot lahko vidimo pri tem primeru, ni narava v ozkih dolinah prav nič prizanesljiva! Tako voda kot tudi veter, ki zaideta vanje, le še pridobita hitrost in moč. Kjer so močnejši vetrovi pogostejši, velja razmisliti o izbiri kritine (pločevine nikar!), pri novogradnji pa tudi o podolžni usmerjenosti osnovnega tlorisa stavbe glede na smer najmočnejših vetrov.

Pretoplo in presuho leto 2011

Kljub temu da smo šele dobro zakorakali v novo leto, so tu že prvi podatki o vremenskih in podnebnih značilnostih minulega nadpovprečno toplega in podpovprečno namočenega leta 2011. Podatki - vse smo našli na spletnih straneh ARSO - kažejo, da je bilo v večjem delu naše države za 1,5 do 2 stopinji Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja, zato se bo gotovo uvrstilo med nekaj najtoplejših do sedaj v zadnjem stoletju in pol, odkar imamo na voljo meteorološke podatke. Najbolj toplo od leta 1955 je bilo na Kredarici, najbolj sončno na slovenski obali. Toplo in sončno ter posledično tudi suho pa je bilo tudi marsikje drugje po Sloveniji. Padavin je bilo povsod manj od dolgoletnega povprečja, več kot 1000 milimetrov so jih zabeležili le na severozahodu države, povsod drugod pa večinoma od 600 do 900 milimetrov. Malo pod povprečjem jih je bilo le na severozahodu in severu, povsod drugod pa precej pod njim. V Ljubljani in Portorožu je bilo minulo leto najmanj namočeno vse od sredine minulega stoletja.

Vremenski jagodni izbor minulega leta

Poglejmo si nekaj lanskih vremenskih sladkorčkov. Prvi med njimi je bil gotovo močna burja v začetku marca, ki je povzročala škodo na Primorskem. Nadalje so v prvi tretjini aprila marsikje padli rekordi tega meseca. Posebno močna neurja s točo so zajela Slovenijo 11. julija, najizrazitejši vročinski val lanskega poletja pa se je začel šele tik pred njegovim koncem. Vrhunec vročine nas je dosegel 18. avgusta in je trajal še naslednje štiri dni, popustil pa šele zadnje dni meseca. V tem obdobju nas ni še nikoli tako "pogrelo", saj je temperatura marsikje presegla 35 stopinj Celzija. Tudi september je bil večinoma rekordno topel, prve dni meseca smo ponekod beležili celo vroče dneve z najvišjo dnevno temperaturo zraka 30 stopinj Celzija in višjo, kar pa nam je prineslo tudi neurja s točo, nalivi in močnimi sunki vetra. Niz izjemnih temperatur je zabelil še zelo topel začetek oktobra, ki mu je sledila močna ohladitev sedmega dne tega meseca, ko je snežilo do nadmorske višine okoli 500 metrov. Še nižje in močneje pa slaba dva tedna kasneje. V gorah je bilo za ta čas nenavadno veliko snega, a ga je že naslednji mesec "pojedel" zgoraj rekordno topel november, po nižinah pa je bil ta mesec rekordno suh. Tak(o)le (i)mamo oziroma smo imeli, kaj šele bo…