Kot je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI sporočil predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna Amadeu Altafaj Tardio, je datum srečanja določil Rehn sam.

Da se je evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve pripravljen sestati s Fellegijem, je Evropska komisija sporočila že pred dnevi. Sestanek Fellegija in predstavnikov EU pa sicer še ne pomeni uradnega začetka pogovorov o posojilu Madžarski.

Rehn je v ponedeljek poudaril, da glavni pogoj za odobritev kakršnekoli finančne pomoči Budimpešti ostaja neodvisnost madžarske centralne banke. "To bo ena od zadev, ki bodo predstavljale predpogoj," je zatrdil komisar.

Fellegi je sicer že od ponedeljka v Washingtonu, po pojasnilih madžarske ambasade v ZDA pa bo tam ta teden opravil več pogovorov glede posojila.

MTI je v ponedeljek pisala, da se bo Fellegi v sredo sestal tudi s prvo damo IMF Christine Lagarde. Avstrijska tiskovna agencija APA medtem danes poroča, da se bosta generalna direktorica sklada in glavni madžarski pogajalec sestala v četrtek.

Lagardova se bo sicer po navedbah nemške tiskovne agencije dpa v sredo v Parizu sestala s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, tema pogovorov pa bo mednarodna gospodarska situacija. Danes pa bo prva dama IMF v Berlinu obiskala nemško kanclerko Angelo Merkel.

Madžarska si želi z IMF in EU čim prej doseči dogovor o finančni pomoči, in sicer si prizadeva za od 15 do 20 milijard evrov vredno posojilo v okviru t.i. stand-by aranžmaja, ki bi se aktiviralo le po potrebi.

Pogajanja o previdnostnem posojilu so že stekla, a sta jih IMF in EU zaradi sprejetja zakona, ki naj bi spodkopal neodvisnost madžarske centralne banke, decembra prekinila.

Madžarski premier Viktor Orban je pred dnevi ubral bolj spravne korake in napovedal, da se je Madžarska pripravljena o posojilu pogovarjati brez v naprej postavljenih pogojev.

Sicer pa je madžarski zunanji minister Janos Martonyi svojim ministrskim kolegom v EU, predsedniku Evropske komisije in evropskim komisarjem poslal pismo, v katerem odgovarja na očitke glede madžarskih političnih odločitev.

Kot je zapisal v danes objavljenem tekstu, je Orbanova vlada na oblast prišla v času, ko je madžarski javni dolg znašal 80 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je bil leta 2002, ko je Orban zapustil premierski stolček, pri 53 odstotkih BDP.

Orban se je po njegovih besedah po zmagi leta 2010 lotil takojšnjega zagona gospodarstva. "Globoke in izčrpne spremembe smo sprožili brez odlašanja in se tako približali prenovi države," je dejal.

Očitke tujine na račun zakonodajnega postopka na Madžarskem je označil za preveč posplošene, medle in temelječe na govoricah.

"Pripravljeni smo razmisliti o spremembah zakonodaje, če bo potrebno. Ta vprašanja za našo vlado nikoli niso bila in ne bodo predmet prestiža," je še zatrdil Martonyi in dodal, da Budimpešta ne more sprejeti sodbe pred sojenjem.